Grobarji v Cestnem podjetju Ljubljana

320 zaposlenih v Cestnem podjetju Ljubljana je na robu obupa. Plač ne prejemajo že od avgusta, zavarovalnice pa so jih začele pozivati, naj poravnajo zadnje tri mesečne obroke zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih sicer moral izplačati delodajalec. V CPL je ta trenutek v igri lastninsko preoblikovanje, ki naj bi razmere nekoliko izboljšalo, a vse kaže, da gre za še eno potegavščino na račun zaposlenih in upnikov. Fantomski rešitelj naj bi namreč bila italijanska družba Patera s.r.l. s sedežem v Vidmu, ki pa se je že v preteklosti izkazala le kot poštni predal. Ta družba naj bi že prej rešila ajdovskega velikana Primorje iz finančnih težav, a obljubljenih sredstev ni bilo od nikoder. Prav tako je velike investicije obljubljala v CPL, a doslej tudi tam nič. V zameno pa se je družba pojavila v povezavi z nekaterimi poštnimi nabiralniki, ki smo jih že odkrili pri družini Janković.

CPL komaj še diha

Finančno poslovanje ljubljanskega gradbenega podjetja je, tako kot velja za celotno panogo, zelo vznemirljivo. Čeprav se jim je lani promet glede na leto 2010 povečal z 48 na 63 milijonov (podatki za 2011 še niso revidirani), je bilo lani skupnih dolgov do dobaviteljev in upnikov za 51,5 milijona, pri čemer je bilo kapitala v družbi za 29 milijonov evrov. Da je stanje zelo resno, so se zavedali vsi vpleteni igralci. Prve resne spremembe v lastniški sestavi so nastale letos spomladi. Družba Patera je v ljubljansko podjetje prišla v začetku letošnjega leta, ko je prevzela 50,42 odstotka podjetja CPL naložbe, lastnika matične CPL. Delež je odkupila od nekdanjega izvršnega direktorja Alojza Kramljaka in od predsednika nadzornega sveta Stanka Petriča. Kupnina naj bi takrat znašala 22 milijonov evrov. Posel je bil izpeljan, po pisanju medijev pa kupec Kramljaku in Petriču še ni odštel niti evra.

 Zgodba s prodajo se je nadaljevala. Deležev v družbi CPL naložbe so se očitno hoteli znebiti tudi drugi družbeniki: Mihael Bizjak ima v lasti 41,2 odstotka podjetja, Zvonko Šavor in Bojan Kozar pa vsak po 4,1 odstotka. Kot morebitni kupec se je ponovno pojavila skrivnostna Patera – sklenjena kupnina naj bi bila tokrat precej nižja. Po pisanju Financ naj bi bila deleža Šavorja in Kozarja prodana po 200 tisoč evrov, Bizjakov delež pa za dva milijona evrov. Primerjava med januarsko in zdajšnjo ceno za odstotek družbe CPL naložbe je smešna: pred slabim letom je Patera ponujala 427 tisočakov za odstotek (kot rečeno, jih najbrž še sploh ni začela plačevati), zdaj pa »samo« še 56 tisoč evrov za odstotek podjetja. Trije družbeniki, ki nameravajo v kratkem prodati svoj delež, pa so pred mediji povedali, da kupnine ne bo, če Patera ne bo prej dokazala, da ima denar s pologom varščine pri notarju.

Česa se je Patera polastila brezplačno?

Dogovorjenega ni še čisto nič. Patera bi z odkupom deležev Kozarja, Šavorja in Bizjaka prišla do 100 odstotkov CPL, sporno pa je dejstvo, da italijansko podjetje še ni pokazalo, ali sploh razpolaga s sredstvi. Glede na to, kako se je podjetje doslej izkazalo, o kakršnihkoli denarnih sredstvih lahko dvomimo. Zgovorno je že dejstvo, da je Patera prišla do 50-odstotnega deleža gradbenega velikana CPL, ne da bi (doslej) za to primaknila en sam evro. Gre za zastrašujoč podatek, predvsem če pomislimo na to, kaj CPL dejansko pomeni in kakšno vlogo je imelo v slovenskem gradbenem sistemu. O prometu, težkem 60 milijonov evrov, smo že pisali. Pisali smo tudi o več kot 300 zaposlenih, ki so že tri mesece brez plač. Cestno podjetje Ljubljana je v obdobju velikih avtocestnih poslov tudi sodelovalo pri zemonskem kartelu: bilo je del t.i. male koalicije, pri kartelnih dogovorih je sodelovalo od leta 2000 do leta 2010.

 Čeprav CPL ni bilo med velikani kova SCT ali Primorje, je šlo za podjetje, ki se mu je uspelo preriniti v vrh posvečenih gradbincev. Povezanost s slovensko gradbeniško elito je prišla na dan tudi v trenutku, ko je bil SCT tik pred propadom – takrat se je kot eden od možnih rešiteljev pojavil prav CPL. Zadeva seveda ni bila izpeljana, ker je šlo za veliko prevelik zalogaj za Cestno podjetje Ljubljana.

 Ob tem ima CPL pomembne deleže še v nekaterih drugih podjetjih. Je stoodstotni lastnik družbe KPL, d. d., ki se ukvarja z gradnjo in prenovo cestnih in zelenih površin. Direktor KPL je Zvonko Šavor, eden od treh delničarjev CPL, ki so danes v postopku prodaje svojega deleža Pateri. KPL je bilo tisto podjetje, ki je v imenu CPL opravljalo vzdrževanje cest in zimske službe na podlagi koncesijske pogodbe. To je v njegovo blagajno prineslo še lani približno 50 odstotkov prihodkov. Septembra je Direkcija za ceste RS prekinila koncesijsko pogodbo s KPL, ker je tudi to podjetje finančno izčrpano in ne bi moglo ponuditi ustreznih storitev. Po pisanju nekaterih medijev naj bi KPL ne imelo dovolj denarja niti za nakup soli za čez zimo.

CPL in KPL sta skupaj stoodstotna lastnika podjetja Tovarna asfalta Črnuče (TAČ), a tudi v ozadju tega podjetja je zanimiva zgodba. TAČ je bil do zadnjega v 51-odstotni lasti SCT (preostalih 49 odstotkov je bilo že prej v lasti CPL). Ko je postala prisilna poravnava (in kasneje stečaj) velikega SCT neizogibna, je Zidar hotel od matičnega podjetja odtujiti preostale zdrave dele, za katere je upal, da bodo ostali v njegovih rokah (oškodoval je stečajno maso SCT). V te mahinacije je bila takrat vključen tudi TAČ: delež SCT je bil prenešen na hčerinsko podjetje SCT naložbe in je kasneje, ko se je zgodba podjetja SCT dokončno izpela, v celoti pristal v CPL.

VEČ V TISKANI IZDAJI