Malešičeva v današnjem sporočilu za javnost pojasnjuje, da dnevno prejema številna elektronska sporočila o poslanih podpisih podpore njeni predsedniški kandidaturi, a ti v njen poštni predal ne pridejo. Zato je opravila test in iz različnih krajev po Sloveniji na štabni naslov poslala 50 poštnih pošiljk. V poštni predal jih je po petih delovnih dneh prišlo le 17, medtem ko jih je dobra polovica "izginila neznano kam". Zagotavlja, da lahko v dokaz, da je poslala pošiljke, predloži fotografije, ima pa tudi priče.
Malešičeva ugotavlja, da "očitno na centralni pošti Slovenije 'pobirajo' njene podpise" in se hkrati sprašuje tudi o "verodostojni količini zbranih podpisov predsedniškega kandidata Danila Türka". Kot pojasnjuje, iz samega obrazca podpore ni razvidno, kateremu od kandidatov za predsednika republike je ta podpora namenjena, ampak le podatki o volivcu, ki podporo daje.
V preteklosti je bilo sicer zaradi tega že slišati opozorila o možnosti trgovanja z omenjenimi obrazci. Ob predsedniških volitvah leta 2002 je bilo na obrazce podpore predsedniškim kandidatom tako treba vpisovati imena in priimke kandidatov. Takšno navodilo je sprejela takratna Republiška volilna komisija (RVK), a ga je kasneje ustavno sodišče razveljavilo, ker je presodilo, da takratna RVK ni imela pooblastila zanj.
Na Pošti Slovenije so v prvem odzivu na trditve predsedniške kandidatke zgolj pojasnili le, da morajo biti pošiljke v notranjem prometu prenesene v treh delovnih dneh. Glede konkretnih pošiljk pa navajajo, da se navadna pisma ne evidentirajo, ne pri sprejemu in ne pri vročitvi.