Kot je na današnji seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pojasnil odvetnik Matoz, je v preiskavi zoper Magajno šlo za očitek o domnevnem prenosu sporne fotografije s spleta, vendar pa se je kasneje ugotovilo, da fotografija nikoli ni bila prenešena. Celo če bi bila, pa se policija z vidika sorazmernosti ne bi smela v preiskavi poslužiti takšnega ukrepa, kot je hišna preiskava, je dejal Matoz.
Ker fotografija po besedah odvetnika ni bila prenešena na Magajnov računalnik, je po njegovem mnenju vprašljiva tudi izdaja odredbe preiskovalnega sodnika. Kasneje, ko so policisti preiskovali vsebino poslančevih računalnikov, je ta odredbo sicer omejil, vendar pa je policisti po Matozovih besedah niso upoštevali. Kot je pojasnil, so namreč prezrli navodilo, da se odredba nanaša samo na datoteko, prenešeno ob točno določeni uri, pregledali pa so celotni računalnik.
Odvetnik je še opozoril, da Magajna kljub temu, da je javnost poročala o tem, da so diski, ki mu jih je policija zasegla, izgubljeni, o tem še ni bil obveščen. Po zakonu pa bi mu jih morali vrniti v šestih mesecih, je pojasnil Matoz.
Po besedah Magajne je v njegovem primeru šlo za "grozljiv poseg v človekove pravice ob trhlih osnovah". V svojem nagovoru članom odbora je med drugim opozoril na prisotnost medijev ob hišni preiskavi na njegovem domu, saj sumi, da jih je o dogajanju obveščala policija.
Policija je po njegovih besedah 3. novembra lani hišno preiskavo prišla opravit ob 5.40 zjutraj. Že dve uri kasneje je bila na kraju dogajanja televizijska ekipa ene od komercialnih televizij. Ker ga je zanimalo, kako so izvedeli za preiskavo, saj bi policijo lahko ne nazadnje poklical tudi v primeru če bi mu "odnesli krompir", je poklical v uredništvo omenjene televizije.
Tam so mu pojasnili, da jih je o tem obvestila Magajnova soseda. Kot je Magajna pojasnil na današnji seji komisije, pa je njegova soseda starejša gospa, ki nima telefona in hodi telefonirat k njim.
Predstavniki notranjega ministrstva in policije se današnje seje niso udeležili, je pa Magajna kljub temu direktorju policije Janku Goršku zastavil nekaj javnih vprašanj, povezanih z morebitnim nadzorom nad delom policistov.
V poslanski razpravi je Zvonko Černač (SDS) med drugim opozoril, da so zlorabe prekritih preiskovalnih ukrepov nevarne za družbo kot celoto, ne glede na vsakokratno oblast. Dušan Kumer (SD) pa je poudaril, da mora tisti, ki izdaja odredbe, občutljive z vidika človekovih pravic, res imeti na mizi čim več elementov, ki jo upravičujejo.
Tedanjega poslanca SD, danes pa nepovezanega poslanca Andreja Magajno so 3. novembra lani obiskali kriminalisti, ker naj bi bil na enem njegovih računalnikov zabeležen prenos fotografije mladoletnega dekleta z golim oprsjem.
Na sejo se je popoldne s sporočilom za javnost odzval član komisije iz vrst Zares Tadej Slapnik. Kot je zapisal, ga kot člana žalosti dejstvo, da je komisija "postala del predvolilne kampanje predvsem največje opozicijske stranke SDS". Po njegovi oceni namreč želi omenjena stranka na vsak način diskreditirati delo pravosodnih oziroma preiskovalnih organov, potem ko se je njen vodja Janez Janša znašel v sodnem postopku zaradi domnevnega suma kaznivih dejanj, storjenih pri nabavi patrij.
"Seje komisije so postale polje medsebojnega političnega obračunavanja in pritiska, predvsem na delo policije," je prepričan Slapnik. Komisija se po njegovi oceni postavlja v vlogo razsodnika, katere politike oz. ali organi pregona sploh smejo preiskovati in ukrepati zoper politike, ki se jih sumi storitve kaznivih dejanj. Obenem opozarja, da je policija dolžna preiskovati kazniva dejanja ne glede na to, ali gre za predvolilni čas, in ne glede na to, ali gre za vidne politike.
