Glavan: Povojni poboji so Slovenijo spremenili v eno samo grobišče

Glavan je v nagovoru na maševanju v Kočevskem rogu povojne izvensodne poboje ocenil kot "strašen zločin zato, ker gre za poboj, ki so ga zagrešili Slovenci nad svojimi brati in drugimi žrtvami, ki so se skušale umakniti pred krutim maščevanjem revolucionarjev".

Ti poboji so Slovenijo spremenili v eno samo grobišče, je dejal in nadaljeval, da se pod Krenom zbirajo, "da bi molili in z molitvijo odpirali oči za resnico in potrebnost sprave".

Dodal je, da se vseh teh žrtev ne spominjajo, ker bi v sebi gojili sovraštvo do kogarkoli, ali da bi hoteli podaljševati spor v narodu, ali celo mislili na maščevanje.

Spomnil se je tudi vseh, ki morajo v katerem koli času in kraju prenašati zapostavljanje, nerazumevanje in krivice. "Koliko sramotenja in krivic so doživljali s strani revolucionarnih zmagovalcev ne le pobiti, ampak tudi potomci pobitih, ker so morali poslušati očitke o očetih, narodnih izdajalcih, čeprav so nosili v srcu veliko večjo ljubezen do slovenske domovine, kot pa njihovi revolucionarni nasprotniki," je izpostavil.

Ob koncu svojega nagovora je Glavan opozoril na spravo, ki so jo dosegli evropski narodi in ob tem primeru ugotovil, da le Slovenci "tega ne zmoremo zaradi zakrknjenosti mnogih, ki še danes odobravajo poboje".

Zaradi teh je govor sklenil s prošnjo, "prosimo pa tudi za duha sprave v srcih tistih, ki so zagrešili smrt žrtev, ki se jih spominjamo, in za duha sprave tudi v srcih vseh njihovih duhovnih naslednikov".

Po maši je Nova slovenska zaveza pripravila krajši kulturni program.

Po podatkih Slovenske škofovske konference grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji, prvo spravno slovesnost pa je tam 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar.

Namen srečanja je molitev za pokojne, spravo in odpuščanje med slovenskim narodom, v Kočevski rog pa skoraj tri desetletja tradicionalno prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so jih zavezniške angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške.

Od ustanovitve novih slovenskih škofij leta 2006 grobišče leži na območju novomeške škofije, pred tem pa je sodilo v območje ljubljanske. Kapelo v Kočevskem Rogu je leta 2005 skupaj s skupino umetnikov iz Centra Alleti v Rimu umetniško opremil jezuit Marko Ivan Rupnik.

Po podatkih Nove slovenske zaveze obletne maše pod Krenom ob osamosvojitveni vojni leta 1991 niso uspeli pripraviti, od leta 1992 naprej pa jo pripravljajo neprekinjeno.

Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu pod Krenom.

Po grobih ocenah nekaterih vidnejših obiskovalcev obletne maše se te prireditve zadnja leta udeležuje do 2000 ljudi.