Otvoritev spomenika vsem žrtvam bo v četrtek, 13. julija

Na slovesnost vabijo štirje predsedniki: predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Vsi bodo udeleženi v ceremonialu položitve venca, predsednik Pahor bo imel krajši nagovor, dogodek pa se bo končal s kratko molitvijo za žrtve, ki jo bo opravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Slovenski oktet bo zapel pesmi Ko mene več ne bo in Slovenec sem.  

Prilagamo informacijo ministrstva za delo, družin, socialne zadene in enake možnosti o gradnji spomenika:

2009 leta je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih, ki je med drugim v 7. a členu določil, da se v glavnem mestu države postavi spomenik vsem žrtvam vojn, in z vojnami povezanih žrtev na območju Republike Slovenije, s posvetilnim napisom spominske narave. Novelo zakona je Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem predložila skupina poslancev. V mesecu juniju 2017 je Državni zbor tudi spremembo in dopolnitev Zakona o vojnih grobiščih, kjer je bi v zakonskem besedilu popravljen napačen zapis pesmi Domovina je ena, na kar so opozarjali sorodniki pesnika. V skladu z zadnjo spremembo se 7. a člen Zakona o vojnih grobiščih glasi: »V glavnem mestu države se postavi spomenik vsem žrtvam vojn, in z vojnami povezanih žrtev na območju Republike Slovenije. Na spomeniku se kot napis spominske narave uporabi prva kitica pesmi Otona Župančiča »Domovina je ena«.«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: MDDSZ) je v skladu s 7. a členom Zakona o vojnih grobiščih v začetku leta 2010 imenovalo projektno skupino za postavitev spomenika, ki so jo sestavljali predstavniki stroke, civilne javnosti, politike in rimo katoliške cerkve. Predsednica projektne skupine je bila dr. Spomenka Hribar, preostali člani pa dr. Janez Gril, dr. Janez Koželj, Meta Hočevar, Peter Kovačič Peršin, Miran Potrč in mag. Franc Žnidaršič.

Naloga projektne skupine je bila, da skozi svoja stališča in na podlagi mnenja strokovnjakov določi lokacijo, kjer se postavi spomenik. Projektna skupina je 24.5.2010 na svoji 6. redni seji sprejela predlog, da se je po pregledu več lokacij za postavitev osrednjega spomenika vsem žrtvam odločila za lokacijo na mestu »vladnih garaž« na Kongresnem trgu. Člani projektne skupine so bili mnenja, da je za izbor lokacije pomemben simbolni pomen, saj se predlagana lokacija nahaja v središču glavnega mesta v neposredni bližini Državnega zbora RS in Vlade Republike Slovenije V samo razpravo sta bila vključena tudi Ministrstvo za kulturo in Protokol Republike Slovenije. O samem izboru je ministrstvo informiralo tudi Vlado Republike Slovenije in Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih vojnih grobišč.

MDDSZ je leta 2013 v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izvedlo javni natečaj za pridobitev najboljše arhitekturne rešitve spomenika. Natečajna komisija se je v sestavi Aleksander S. Ostan, univ. dipl. inž. arh., Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh., red. prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh.,  Mirsad Begić, akademski kipar, dr. Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka, red. prof. Meta Hočevar, univ. dipl. inž. arh. in Mojca Gregorski, univ. dipl. inž. arh. odločila za zmagovalno rešitev, ki so jo predložili arhitekt Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar.

Na podlagi javnega natečaja je bila sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo spomenika. S pripravo projektne dokumentacije je MDDSZ pridobilo vse potrebne dokumente za začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Ministrstvo je konec marca 2016 objavilo javno naročilo za izbor najugodnejšega izvajalca za gradnjo spomenika. Dne 5.5.2016 je Upravna enota Ljubljana izdala potrebno gradbeno dovoljenje. Spomenik je gradilo podjetje Gorenje Projekt d.o.o., Velenje. Gradnja spomenika je bila končana v začetku junija 2017. Dne 19. 6. 2017 je Upravna enota Ljubljana za območje spomenika izdala uporabno dovoljenje.

Stroški natečajne naloge in javnega natečaja za spomenik so znašali 109.208,56 EUR bruto, stroški projektne dokumentacije in pripravljalnih del za gradnjo 178.267,96 EUR bruto, stroški gradnje 943.620,74 EUR bruto in stroški, ki so nastali v povezavi z gradnjo 17.222,36 EUR bruto. Celotni stroški investicija izgradnje spomenika žrtvam vseh vojn tako znašajo 1.248.319,62 EUR bruto.