Gantar sporoča zdravstvu: Nerealiziran program zdravstvenih storitev ne more biti plačan

Kot je Gantar dejal v včerajšnji oddaji Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija, bi bilo plačevanje nerealiziranega programa, ki se zaradi preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom v večji meri ni izvajal, nezakonito, prav tako viška denarja za to ni.

"Zavedamo se, da imajo bolnišnice določene fiksne stroške, nekaj pa so lahko privarčevale pri materialnih stroških," je prepričan. Poleg tega je bil del kadra razbremenjen, zato Gantar računa na razumevanje vseh ekip, da bodo določen obseg dela skušale nadoknaditi za bolnike, ki to potrebujejo.

Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je opomnil, da zavod izvajalce plačuje na podlagi dejanske realizacije. Sicer pa je po ocenah ZZZS od sredina marca do konca maja del programa, ki bi ga moral plačati zavod, pa ne bo realiziran, vreden okoli 100 milijonov evrov. "Je pa država uslišala naše pobude in je del fiksnih stroškov pripravljena pokriti iz državnega proračuna. To je pomembno sporočilo za izvajalce zdravstvenih storitev," je izpostavil.

Na vprašanje, ali na ministrstvu morda pripravljajo navodila za bolnišnice in druge zdravstvene zavode, kako bi lahko nadoknadili izpad programa in povečali obseg dela, pa je minister odvrnil posredno. "Direktorji se bodo morali odločati in ravnati v skladu s svojim načinom vodenja, s svojimi pooblastili," je dejal in dodal, da obstaja več načinov, tudi podaljševanje delovnika vsaj v določenih segmentih.

Spomnil je, da so dolge čakalne dobe že večletna težava. "Prepričan sem, da bomo brez vključevanja vseh, ki lahko opravljajo storitve, in nekateri so pri tem morda malo bolj fleksibilni, težko prišli na zeleno vejo, kar se tiče čakajočih," je Gantar odvrnil na vprašanje, ali morda razmišljajo o vključevanju zasebnih zdravnikov pri skrajševanju čakalnih vrst.

Gantar se je odzval tudi na opozorila s terena, da po bolnišnicah ni enotne prakse glede izplačila dodatkov k plačam. Spomnil je, da gre za dva dodatka: prvi je skladno s kolektivno pogodbo v višini 65 odstotkov osnovne plače, drugi pa je na podlagi protikoronskega paketa v višini 35 odstotkov.

Zdravstvenim zavodom so tako dali navodila, da zaposlene razporedijo glede na njihovo dejansko izpostavljenost nevarnosti okužbe in obremenjenost. "Glede na to, da je bilo delo v veliki meri omejeno, precej zaposlenih ni bilo izpostavljenih ali dodatno obremenjenih," je ocenil. Po njegovih besedah bi bil enak dodatek zato nepravičen. Takšna je bila tudi razlaga komisije za razlago kolektivne pogodbe, ki je zavrnila idejo, da bi vsem, ki so delali, pripadal 65-odstotni dodatek, je opomnil Gantar.

Od bolnišnic so na ministrstvu zahtevali izračune, ki pa so jih začeli zavračati. Dogajalo se je namreč, da je bolnišnica, ki "ni videla bolnika s covidom-19, imela trikrat večjo zahtevo, kot recimo tista, ki se je z njimi aktivno ukvarjala". Kot je zagotovil minister, to poskušajo razrešiti.

"Če bi vsi dobili dodatek, bi to stalo 42 milijonov evrov, kar je znatno preveč. Želimo biti pošteni. Treba pa je razumeti, da proračun ni vreča brez dna," je opozoril. Opomnil je še, da lahko finančnega ministra in ostale kolege v lahko prepričuje na osnovi točnih podatkih, ki jih pa zaenkrat še ni.

Medtem ko se večina zdravstvenih storitev postopoma sprošča, pa zaradi velike možnosti izpostavljenosti okužbi tako za zaposlene v ordinacijah kot tudi za bolnike še vedno deluje le mreža nujnih zobozdravstvenih ambulant. Javnost zadnje tedne ob zagotovilih pristojnih glede zadnjih usklajevanj o navodilih za delo o datumu odprtja zobozdravstvenih ordinacij le ugiba. Matej Praprotnik iz odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije pa je včeraj omenil 11. maj, a poudaril, da je to za zdaj predlog in ne uradni datum. Za radio je še izrazil pričakovanje, da bo oprema dostopna vsem izvajalcem zobozdravstvenih storitev, tudi koncesionarjem in zasebnikom.

Gantar je potrdil, da je uredba za zagon zobozdravstva v postopku. Predvideva, da bo sprejeta konec tedna. Po njegovih ocenah je zaščitne opreme trenutno dovolj na razpolago. "Postopno pa bomo šli na to, da si bodo izvajalci morali sami zagotavljati zaščitno opremo. Kdor jo bo imel, bo lahko delal, kdor je ne bo imel, pač ne bo mogel delati," je še dejal.

Sicer pa je minister epidemiološko situacijo v Sloveniji po včerajšnji seji vodstva DeSUS ocenil kot ugodno. Dovolj zmogljiv zdravstveni sistem in možnost spremljanja epidemiološke situacije sta omogočila tudi začetek sproščanja ukrepov. Opozoril pa je, da gre za neznano bolezen in vse države iščejo ravnovesje med gospodarsko situacijo in varovanjem zdravja ljudi.

Zato je ključno, da se ukrepi sproščajo postopno, da se lahko na približno dva tedna ocenijo učinki posameznega ukrepa. Po njegovih besedah bomo med 18. in 20. majem videli, kaj je pomenil prvi val rahljanja ukrepov. Če bodo podatki še naprej ugodni, sledi nadaljnje sproščanje, je napovedal.