Florjančič opozarja na neprimeren odnos do sodstva, Janša mu vrača: Ugled si je treba zaslužiti

Pahor je v uvodu posveta dejal, da ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti in da predpostavlja tudi sodelovanje, da pa mora biti odnos spoštljiv. Pojasnil je, da je do današnjega posveta prišlo po pismu, ki mu ga je Florjančič poslal avgusta, v katerem je opozoril na neprimerno komunikacijo državne oblasti.

Florjančič je na posvetu pojasnil, da je v pismu izrazil tudi pričakovanje slovenskega sodstva, da se na neprimerne komentarje in tudi napade na sodstvo, ki so se intenzivirali v zadnjem času, odzovejo na primeren način. Po njegovem mnenju je neprimeren odnos posameznih predstavnikov izvršilne veje oblasti do sodne vse bolj prepoznaven tudi v javnosti. "Ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov za komunikacijo kot pa javno etiketiranje in omalovaževanje sodnikov in s tem sodne veje oblasti?" je zanimalo Florjančiča. Predlagal je vzpostavitev sprejemljivih načinov medsebojnega komuniciranja in poudaril, da tri veje oblasti niso država vsaka zase, ampak so vzpostavljene, da skupno delujejo za korist vseh.

Med drugim je Florjančič omenil, da je bila ocena stanja slovenskega sodstva, ki jo je posredovalo ministrstvo za zunanje zadeve evropskim institucijam, poslana brez usklajevanja s sodstvom in tudi pravosodnim ministrstvom. Prav tako je spomnil na odklonilno stališče sodstva do ustanovitve parlamentarne komisije, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost tudi sodnikov pri odločitvah, sprejetih v sodnih postopkih.

Glede odnosa zakonodajne veje je Florjančič izpostavil še, da se kljub opozorilom o preobremenjenosti sodstva še vedno večajo obremenitve z zakonskimi podlagami.

Janša pa je poudaril, da ob ločenosti vej oblasti "verjetno ni prepovedano izrekati kritike", sicer, kot je dejal, ne ve, kako lahko sploh govorimo o demokraciji. S človeškega vidika je po njegovih besedah težko poslušati, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, po drugi strani pa zaradi sodnih zmot, kot jih je poimenoval Florjančič, ljudje umirajo, imajo uničene družine, kariere, življenje, "in to ne v SFRJ, ampak v samostojni demokratični Republiki Sloveniji, kjer imamo polna usta človekovih pravic".

Ob tem je sicer Janša ocenil, da je v prvih letih po osamosvojitvi ustavno sodišče naredilo veliko za to, da se je preoblikoval pogled na vlogo kazenskega prava in sodstva v enopartijskem sistemu in da je popravilo veliko krivic, vrhovno sodišče pa je tudi razglasilo nekdanjo tajno politično policijo za zločinsko organizacijo in razveljavilo vrsto političnih procesov. Kazalo je, da Slovenija postaja normalna država z normalnim sodstvom, hkrati pa po več kot 700 odkritih moriščih "slovensko sodstvo in tožilstvo nista procesirala nikogar za zločine, ki ne zastarajo". Opozoril je še na nizko zaupanje v sodno vejo oblasti.

"Ugled si je treba zaslužiti," je prepričan Janša, ki sodstvo poziva, naj samo kritično pogleda, kje so problemi. "Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije, reforme in samokorekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja," meni.

Janša predlaga dvoje, in sicer da se sodstvo odpre, da lahko ljudje spremljajo, kako se sodi, ter da v sodstvu proučijo slovaški predlog zakona, ki spreminja več predpisov s področja pravosodja.

Tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič je prepričan, da mora tudi sodna veja oblasti narediti več pri obveščanju javnosti in delovati tako, da je njeno delo sprejeto kot legitimno znotraj javnosti. Se pa po njegovih navedbah postavlja vprašanje, ali lahko k temu kakorkoli prispeva nekdo iz zakonodajne veje oblasti z nekimi intenzivnimi kritikami.

Odgovor na vprašanje, zakaj prihaja do kritik sodstva s strani posameznih poslancev in strank, pa Zorčič vidi v dejstvu, da so poslanci vsake štiri leta, včasih pa tudi pogosteje, na prepihu javnosti, ko se odpirajo različna vprašanja, tudi to, ali pravosodni sistem deluje, kot to pričakujejo državljani.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je glede dvoma javnosti in politike v sodno vejo oblasti dejal, da je mogoče ta dvom izrečen na neprimeren način, preveč neposredno in grobo, ampak pravica do dvoma je temelj demokracije.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič se je strinjala, da sama kritika ne pomeni posega v druge veje oblasti, pomembno pa je, da se o njem pogovarjamo na konstruktiven način. Podobno menita tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, ki želi, da je kritika strokovna, in predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, ki meni, da kritika ne sme prerasti v žalitev, sramotitev in blatenje nosilcev funkcij druge veje oblasti.

Na posvetu so se dotaknili tudi vprašanja imenovanja sodnikov. Po Florjančičevih besedah je težko razložiti zavrnitev predlogov za sodniška mesta v DZ, ki jih je pred tem po strokovnem postopku izbral sodni svet. Sprašuje se, kako naj sodstvo na tak način vodi kakovostno kadrovsko politiko. Zorčič pa mu je vrnil z vprašanjem, ali zakonodajna veja oblasti samo potrdi, kar je sprejel sodni svet.

Janša se je sicer strinjal z nekdanjim predsednikom vrhovnega sodišča Francem Testenom, da za vrhovnega sodnika morda ni nujno, da je to nekdo, ki je bil pred tem sodnik na vseh stopnjah. Prepričan pa je, da to ne more biti nekdo, "ki sodne dvorane še ni videl", zato je po njegovem mnenju v zakonodaji treba opredeliti sodniško karierno pot.