Na tokratnih volitvah bodo slovenski volivci izbirali med 16 listami, ki kandidirajo za osem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu.
Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da bi največ glasov pobrala SDS z nosilcem Milanom Zverom, ki bi po izračunih dobila tri mandate. Sledila bi ji skupna lista NSi in SLS z Lojzetom Peterletom na čelu, ki bi dobila dva mandata, po en mandat pa naj bi pripadel SD, kjer je prvi na listi predsednik stranke Igor Lukšič, in novinki na političnem parketu, Šoltesovi listi Verjamem.
Za osmega poslanca pa se po javnomnenjskih anketah sodeč trenutno bije tekma med SDS, listo NSi in SLS, listo Konkretno Jelka Kacina in PS z nosilcem Jožetom Mencingerjem, ki na evropskih volitvah kandidira prvič.
Preostale liste (DeSUS, SNS, Združena levica, Piratska stranka, Sanjska služba, DL, Solidarnost, Zeleni Slovenije, Zares in Slovenski narod) se po zadnjih raziskavah naj ne bi uvrstile v Evropski parlament.
Tudi tokratne volitve utegne zaznamovati nizka udeležba, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da bi se jih udeležila le okoli tretjina volilnih upravičencev.
Volitve bodo že čez teden dni in kampanja je vsekakor na vrhuncu - pa čeprav v veliki meri ostaja v senci turbulenc na notranjepolitičnem prizorišču in bo 25. maj predvsem odskočna deska za prihajajoče predčasne parlamentarne volitve.
Da prehaja bitka za glasove v finale in da v ospredju ostajajo nacionalne teme, je dokazalo tudi četrtkovo prvo predvolilno soočenje na TV Slovenija.
To so potrdila že uvodna vprašanja, ki so se vrtela zlasti okoli razpada PS in odstopa vlade Alenke Bratušek, razdrobljenosti slovenske levice in pravnomočne obsodbe prvaka SDS Janeza Janše. Nadaljevanje je pokazalo, da tema številka ena, ki ima tako evropsko kot nacionalno dimenzijo, ostaja kriza, ki je v minulih letih hudo prizadela več držav z evrom, tudi Slovenijo - od t. i. trojke in varčevanja, do bančne luknje, zadolževanja države in tega, kako oživiti gospodarstvo.
Kot je v pogovoru za STA ocenil profesor na ljubljanski FDV Boštjan Udovič, pa je letošnja evropska volilna kampanja ena tistih, ki so najmanj dosegle ljudi. V Sloveniji je po desetih letih članstva v EU prišlo do velikega nezaupanja v unijo in to bo težko spremeniti, opozarja.
Če človek "dvakrat voli stranko, ki je zagotavljala, da je EU med in mleko, in nato po desetih letih ugotovi, da to pač ni to", so nezaupanje in nezainteresiranost ter liste, kakršna je Sanjska služba, po njegovem mnenju logična posledica.
"Mislim, da je ljudi najbolj dosegla prva kampanja leta 2004. Tudi zato, ker so bili takrat najbolj zainteresirani. Danes niso več in moraš vložiti veliko več v to, da jih zainteresiraš. Ni več dovolj, da preprosto prideš na neko prireditev in imaš govor. Ljudje ne verjamejo EU, postali so nezaupljivi. Če želiš ta evropski eksperiment obdržati pri življenju, jih moraš prepričati, da je to dobro," je dejal.
Kot še ugotavlja Udovič, v Sloveniji zmagovalca tako ali tako praviloma odločijo notranjepolitične zadeve, "glede tega je že kar nekakšen fenomen", a tokrat so evropske volitve še posebej zasenčene. Kot pravi, že deset dni zelo aktivno spremlja evropsko kampanjo v Sloveniji in pri tem ugotavlja, da je novic o evropskih volitvah z vsakim dnem manj.
"Tudi če se aktualna vladna kriza ne bi zgodila, se mi zdi, da je tokratna evropska kampanja izrazito zadržana, mehka in ni prišla do državljanov," dodaja in napoveduje zelo nizko volilno udeležbo. "Če ne bi vedel, da imamo volitve, in načrtno spremljal vseh medijev, potem kot povprečen državljan ne bi niti vedel, da imamo v dobrem tednu evropske volitve."
Kot skupno temo tokratne kampanje je Udovič sicer izpostavil predvsem to, da "si želijo vsi nekaj spremeniti, vprašanje pa je, v katero smer, tu obstajajo razlike". "Vsi torej želimo nekaj spremeniti, a če bi kandidate vprašal, kaj konkretno bi spremenili v EU, se bojim, da bi ostal brez odgovora, in to je velik problem," pravi. "Če bi danes kogarkoli, ki ga srečam na cesti v Ljubljani, vprašal, kakšne so glavne razlike med največjimi tremi evropskimi strankami, nihče ne bi vedel."
Rezultat na evropskih volitvah bo torej pomemben uvod v kampanjo pred parlamentarnimi volitvami, s tem pa tudi podlaga za ugodnejši rezultat na teh volitvah, ki bodo po najverjetnejšem scenariju razpisane že za julij.
Poleg tega se utegnejo razviti predvolilne koalicije. Največkrat se omenja, da bi SLS in NSi ohranili trenutno sodelovanje z evropskih volitev, nazadnje pa je k sodelovanju "razbito levo sredino" povabila SD.
A pomembnim obrazom na listah, ki se jim obeta izvolitev v Evropski parlament, se utegne zgoditi, da bo njihov mandat v Bruslju zelo kratek. Na podlagi anket je namreč pričakovati, da bodo njihove stranke med glavnimi igralci tudi na državnozborskih volitvah. Omeniti gre zlasti Lukšiča in Šoltesa.
Med obojimi volitvami, predvidoma tik po evropskih volitvah, je pričakovati tudi ustanavljanje novih strank. Med drugim se obeta ustanovitveni kongres stranke pravnika Mira Cerarja, ustanovitev stranke pa je napovedala tudi premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek, ki bo v ta namen prihodnji teden po državi zbirala tudi podpise.