Pristojni parlamentarni odbor za pravosodje ni sprejel poglavij predloga resolucije, tako da se je obravnava predloga končala že na seji delovnega telesa. Poslanka SDS Eva Irgl je v imenu predlagatelja v včerajšnji razpravi na plenarni seji DZ spomnila, da je Evropski parlament v omenjeni resoluciji iz aprila 2009 obsodil totalitarne režime in poudaril, da je treba ohranjati spomin na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Po njenih besedah je resolucija evropskega parlamenta še posebej pomembna za Slovenijo, saj je naša država trpela pod vsemi tremi totalitarizmi.

Kršenje človekovih pravic za dosego ideoloških ciljev je bilo nekaj samoumevnega, politično opravičljivega in sredstvo za ohranjanje totalitarnega režima, je dejala Irglova. Po njenem mnenju je zdaj skrajni čas, da se slovenska politika poenoti in obsodi vse totalitarne režime. Kot meni, resolucija ne prinaša nič drugega kot spoštovanje osnovnih civilizacijskih norm in žrtev ter spomin na tragično preteklost. Že sprejeta deklaracija o seznanitvi s to resolucijo, ki so jo izpostavljali predvsem nasprotniki včeraj obravnavanega predloga SDS, je bila po besedah Irglove podtaknjena in uvaja zelo selektiven pristop do totalitarizmov.

Omenjeno seznanitveno deklaracijo, ki jo je državni zbor sprejel oktobra 2009, je v svojem stališču omenila tudi državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj. Po njenih besedah ni videti nobenih razlogov za spremembo te premišljene in dolgoročne odločitve državnega zbora, sprejete tudi ob upoštevanju posebnosti slovenske zgodovine.

Aleksander Kavčič (SMC) je bil kritičen do ponovne vložitve predloga resolucije o podpori evropske resolucije, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z vsebino slednje. V njej namreč piše tudi, da nobena politična stranka ali organ nimata izključne pravice do razlage zgodovine, je pojasnil. Kavčič je obžaloval, da je prišlo do razprave. "Izzivalne, neiskrene, podžigajoče razprave o slovenski polpretekli zgodovini padajo na neplodna tla in našim državljankam in državljanom ne prinašajo nikakršne koristi politično telo pa odmikajo od dejanskih vsakodnevnih izzivov," je poudaril.

Tudi Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je spomnila, da je omenjeno resolucijo DZ obravnaval že pred šestimi leti. V tem času pa ni prišlo do kakršnihkoli novih okoliščin, da bi moral DZ spremeniti svojo odločitev, meni. Takratna odločitev DZ je bila po njenih besedah "legitimna in dovolj dobro pretehtana". Dodala je, da v DeSUS resolucijo Evropskega parlamenta spoštujejo, so se pa odločili, da o predlogu ne bodo razpravljali, saj ne želijo sodelovati v nepotrebnih ideoloških razpravah.

V SD po besedah Matjaža Hana ponovno vložitev predloga za obravnavo resolucije vidijo kot "politično izsiljevanje in recikliranje ideoloških tem". Tudi on je spomnil na že sprejeto seznanitveno deklaracijo iz leta 2009. Kot je dodal, se ob 70. obletnici namesto objektivne slike II. svetovne vojne in partizanskega gibanja v Sloveniji spet krepijo težnje po razvrednotenju partizanskega boja in prikazovanju narodno osvobodilnega boja kot boja za komunistično oblast, ne pa kot borbe za osvoboditev izpod okupatorja.

Violeta Tomić (ZL) je zavrnila zgodovinska posploševanja, s katerimi želi desnica v isti koš vreči tako fašizem kot komunizem. Prav tako ne pristajajo na posploševanje glede različnih komunističnih režimov. "Jugoslovanski samoupravi socializem je bil povsem neprimerljiv s sovjetskim ali z drugimi tipi komunističnih režimov in je predstavljal mnogo bolj pozitiven ter človeški poskus grajenja drugačne socialistične družbe," je pojasnila. Socialistični projekti so po njenih besedah odprli perspektivo širjenja demokracije na vsa področja človekovega življenja.

Nasprotno Ljudmila Novak (NSi) meni, da je komunizem pri nas povzročil daleč največ gorja. Po njenih besedah je bila večina žrtev brez sojenja tragično pokončana, in sicer ravno v mesecih po II. svetovni vojni. V omenjeni resoluciji Evropski parlament obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili fašizem, nacizem in komunizem, je pojasnila. Ob tem se je zavzela za ohranjanje spomina na te dogodke in njihovo ustrezno vrednotenje, kar da je eno od zagotovil, da se kaj takega ne bi ponovilo.

Jani Möderndorfer (ZaAB) pa je prepričan v nepotrebnost sprejetja omenjenega predloga. Kot je spomnil, ga tudi v nobeni drugi od evropskih držav niso sprejeli, so ga pa obravnavali na posameznih odborih v posameznih državah. SDS po njegovih besedah s tem venomer odpira ideološki boj in dela razkol med Slovenci. Kritičen pa je bil tudi do SMC, ki je včeraj govorila o nepotrebnosti sprejetja predloga, prejšnji teden pa je podprla predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki v prvem členu omenja tudi to resolucijo.