Vajgl: Resolucija EPP je »novodobna resolucija informbiroja«

Kot je že v sredo izpostavil Zver, se v okviru politične skupščine EPP "velikokrat sprejema politične resolucije o situaciji v državah članicah". Pojasnil je, da je tokratna resolucija nastala na pobudo vodstva EPP, in sicer na podlagi misije, ki je obiskala Slovenijo ter se pogovarjala z različnimi političnimi akterji, tako z levega kot z desnega pola.

"Ta misija je poskušala na podlagi pogovorov z določenimi političnimi igralci o Sloveniji vzpostaviti celovito sliko, na podlagi te slike pa je EPP pripravila predlog resolucije, ki je bil soglasno sprejet," je pojasnil Zver in dodal, da je resolucija pomembna ne le za Slovenijo, temveč tudi za druge države članice, saj "opozarja na napake pri tranzicijah postkomunstičnih držav v demokracije".

Z resolucijo so v EPP med drugim tudi izrazili zaskrbljenost zaradi obsodbe predsednika SDS na sodišču prve stopnje. Kot so navedli, so seznanjeni z njegovo pritožbo na drugostopenjsko sodišče. Pri tem upajo, da bo ta obravnavana v predpisanem roku treh mesecev.

Tanja Fajon (S&D/SD) je v pisnem odzivu izpostavila, da lahko "resolucijo EPP razumemo samo na en način: kot vmešavanje v slovenski pravosodni sistem in notranjo politiko oziroma navadno izsiljevanje. S tem EPP nadaljuje vse bolj zaskrbljujočo politiko poseganja v suverenost držav članic Evropske unije in neodvisnost sodstva."

"Izrekanje o sodnih postopkih, ki še niso pravnomočni, in impliciranje rezultata sodbe kaže, da se EPP a priori postavlja v bran svojim političnim akterjem in tako vrši nedopusten politični pritisk na odločitve sodišča," meni Fajonova.

S to resolucijo člani SDS in NSi ter člani EPP po njenem mnenju znova dokazujejo, da jim za slovensko državo pravzaprav ni mar, da pa jim je mar za svoje interese in ohranjanje razdeljenosti ljudstva.

Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je zapisala, da ima "vsaka evropska politična stranka sicer pravico razpravljati o situaciji v državah članicah, a obsojanje pravosodnega sistema neodvisne države iz tujine ni dopustno".

Sodni proces ima svojo pot in vsak poskus vplivanja nanj pomeni napad na njegovo neodvisnost ter meče slabo luč na celotno državo, je dejala Kleva Kekuš in dodala, da prirejanje priporočil Evropske komisije, ki govori o pospeševanju postopkov znotraj slovenskega pravnega sistema, prav tako ni na mestu. "Komisija se nikoli ni sklicevala na dotični sodni proces, ampak le na hitrost reševanja pravosodnih postopkov."

"V tem trenutku si Slovenija ne more privoščiti blatenja svojega ugleda, saj se vsak tak poskus pozna na bonitetnih ocenah države ter na slabšem gospodarskem napredku," je sklenila Kleva Kekuš.

Kot je v telefonskem pogovoru ocenil Jelko Kacin (Alde/LDS), so se v EPP očitno odločili, da bodo škodili desni slovenski opciji in da se bodo pred celotno slovensko javnostjo tudi razkrinkali.

Sam je visokemu predstavniku EPP Jerzyju Buzeku, ko se je julija v Slovenijo prišel pozanimat o tukajšnjih razmerah, toplo priporočil, naj se ne vmešava v notranje zadeve suverene države, ker se bo to slabo končalo tako zanj kot tudi za politično skupino EPP, v slovenskem političnem prostoru pa bo škodljivo tudi "za njihovo domnevno žrtev".

Stalna praksa, ki jo desna opcija uprizarja v evropskem prostoru, "ko poskuša tožarit Slovenijo in ko Janeza Janšo ves čas primerja z Julijo Timošenko, noče pa ga primerjati z Berlusconijem, je pač dvolična igra, ki pripelje do tja, kamor je pripeljala. Slabo," je med drugim dejal Kacin. Poudaril je tudi, da je pritisk na slovensko pravosodje nedopusten.

Njegov kolega v skupini Alde, Ivo Vajgl (Zares) je resolucijo EPP označil kar za "novodobno resolucijo informbiroja". V telefonski izjavi za STA je spomnil, da tovrstna praksa za EPP ni nenavadna. "EPP se vedno znova izpostavlja v obrambo svojih politikov, svoje opcije v različnih državah, ki so v težavah zaradi svojega početja," je dejal.

Spomnil je, da so v EPP vztrajno branili bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija, podpirali so bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ki mu sodijo zaradi korupcije, Salija Berisho v Albaniji, Traiana Basescuja v Romuniji, "najbolj evidentno pa, ko je šlo za Orbana na Madžarskem".

"Za EPP je vedno pomembneje, da brani svoje ljudi za vsako ceno, kot to, da spoštuje normalne pravne norme, neodvisnost sodstva in ustavni ustroj držav. Ultimativne zahteve, ki so jih postavili slovenskemu sodstvu in družbi, so škandalozne," je še ocenil nekdanji slovenski zunanji minister.