SDS: Slovenska politika mora obsoditi vse tri totalitarne režime

Izjava SDS:

Poslanska skupina SDS ob prihajajočem 23. avgustu - evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v parlamentarni postopek ponovno vlaga Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.  Na ta dan  (23. avgusta) leta 1939 sta dve totalitaristični državi, Stalinova komunistična Rusija in Hitlerjeva nacistična Nemčija, podpisali pakt, na osnovi katerega se je nekaj dni kasneje, 1. septembra 1939 z napadom na Poljsko tudi uradno začela 2. svetovna vojna.

V poslanski skupini SDS smo kljub temu, da smo v parlamentarni postopek besedilo Resolucije že večkrat vložili in kljub temu, da na zadnji seji Državnega zbora o njenem sprejemu nismo glasovali, še vedno mnenja, da bi ob 70. letnici 2. svetovne vojne in 20. obletnici genocida v Srebrenici, slovenska politika morala biti dovolj zrela, da enotno obsodi vse tri totalitarizme in avtoritarne režime, ki so grobo kršili človekove pravice in temeljne svoboščine. Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga praznujemo prav na podlagi Resolucije Evropskega parlamenta, pomeni priložnost, da s podporo Resoluciji jasno in nedvoumno potrdimo zavezanost evropskim vrednotam ter da pokažemo, da kot družba spoštujemo osnovne civilizacijske norme. Zavedati se moramo, da  gre za  skupno evropsko bolečo preteklost, za katero tudi Resolucija pravi, da moramo o njej opraviti poglobljeno razpravo.
 
Naj spomnimo, da je predsednik DZ dr. Milan Brglez na 1. konstitutivni seji Državnega zbora v lanskem letu v svojem nagovoru dejal: »Dan spomina na žrtve totalitarizmov zahteva, da opravimo svojo civilizacijsko dolžnost in v svojem spominu ohranimo vse žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, njihove svojce in vse posameznike, ki so bili z njimi posredno ali neposredno prizadeti.« Prav tako je bil mnenja, da je treba »s pravim političnim govorjenjem in delovanjem nenehno ohranjati spomin na žrtve totalitarizmov.« Takšno držo lahko najbolj potrdimo z enotno podporo Resoluciji Evropskega parlamenta.

Resolucija namreč odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi in izraža sočutje z žrtvami ter njihovimi svojci. Zločinov in kršitev človekovih pravic, ki so bili storjeni v času vseh treh totalitarizmov, pod katerimi je trpelo slovensko ljudstvo, pa ni mogoče razlikovati glede na to, v imenu katerega totalitarizma so bili zločini in kršitve storjene. Obsodba mora biti jasna, politika pa pri njej brez izjeme enotna, kar se pričakuje zlasti od najvišjih političnih funkcionarjev v državi.
 
V kolikor del politike tega koraka ne želi storiti, to pomeni tiho odobravanje tako zločinov in kršitev človekovih pravic kot tudi zločincev.  In če se tako hudim kršitvam človekovih pravic izreka tiha podpora, se nam lahko takšno obdobje ponovno zgodi.

Dan spomina na  žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ponuja izhodišče, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici, pravičnosti in spominu. K temu pa se slovenska politika lahko zaveže tudi tako, da enotno podpore Resolucijo.