Revija Reporter
Slovenija

Eurobarometer: 36 odstotkov Slovencev meni, da je bilo osebno prizadetih zaradi korupcije

STA

11. jun. 2020 6:00

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Arhiv Novice Svet24

Velika večina Slovencev je prepričanih, da je korupcija v Sloveniji razširjena, a le dobra tretjina je bila zaradi tega tudi osebno prizadeta, je pokazala Eurobarometrova raziskava. Večina anketiranih je še ocenila, da je korupcija v Sloveniji posledica pretesne povezanosti gospodarstva in politike, korupcija pa da je del poslovne kulture.

Večina, 87 odstotkov anketirancev meni, da je korupcija v Sloveniji razširjena, 10 odstotkov jih meni, da je redka, prav nihče od vprašanih pa ni ocenil, da v Sloveniji korupcije ni. Da se je stopnja korupcije v zadnjih treh letih pri nas povečala, meni 58 odstotkov anketirancev.

Osebno prizadetih zaradi korupcije v svojem vsakdanjem življenju pa je bilo 36 odstotkov sodelujočih v raziskavi, ki jo je lani decembra med 1006 sodelujočimi izvedel Eurobarometer.

Velika večina je prepričanih, da je korupcija prisotna v lokalnih in regionalnih javnih ustanovah (81 odstotkov), pa tudi v državnih javnih ustanovah (86 odstotkov).

Vprašani so v 63 odstotkih ocenili, da je dajanje in sprejemanje podkupnin ter zloraba položaja za osebne koristi prisotno v političnih strankah, v politiki na državni, regionalni ali lokalni ravni pa v 59 odstotkih.

Visoko na lestvici so se znašli tudi uradniki, ki dodeljujejo naročila z javnimi razpisi (56 odstotkov), in uradniki, ki dodeljujejo gradbena dovoljenja (51 odstotkov). Korupcija je po oceni vprašanih razširjena tudi da področju zdravstvenega varstva (53 odstotkov), sodišč (46 odstotkov) in državnega tožilstva (41 odstotkov).

80 odstotkov vprašanih je prepričanih, da je korupcija v Sloveniji posledica pretesne povezanosti gospodarstva in politike, 63 odstotkov pa jih meni, da protekcija in korupcija ovirata poslovno konkurenčnost. Visoka je tudi stopnja prepričanja, da je korupcija del poslovne kulture v Sloveniji (80 odstotkov) ter da je v Sloveniji poslovni uspeh mogoče doseči le s pomočjo znanstev in zvez v politiki (74 odstotkov).

Po drugi strani pa 88 odstotkov vprašanih v zadnjih 12 mesecih ni izkusilo koruptivnega dejanja ali mu bilo priča. Skoraj vsi, 97 odstotkov, so odgovorili, da jim ni bilo treba dodatno plačati ali dati darila večje vrednosti članu medicinskega osebja ali zdravniku.

Vprašani so med najpomembnejšimi razlogi, zakaj se ljudje ne odločijo za prijavo koruptivnega dejanja, izpostavili, da je težko karkoli dokazati (44 odstotkov) in da prijava ne bi imela smisla, saj da odgovorni ne bodo kaznovani (41 odstotkov). Tretjina, 33 odstotkov, je izpostavila, da prijavitelj koruptivnega dejanja sploh ni zaščiten, 29 odstotkov pa jih je ocenilo, da bi prijava terjala preveč truda zaman.