Bruselj je ignoriral pripombe Janševe vlade: v poročilu o vladavini prava izpostavlja spletno nadlegovanje novinarjev v Sloveniji

Prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU, ki naj bi bilo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij.

V sporočilu komisije, objavljenem poleg poglavij za posamezne države, je Slovenija izpostavljena skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Luksemburgom in Romunijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi učinkovitosti nacionalnega regulatorja za medijski trg v luči razpoložljivih virov ter skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko in Španijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi raznih groženj novinarjem.

Komisija je konec avgusta članicam poslala osnutek poročila - slovensko poglavje je brez prilog štelo 16 strani - in prosila za komentarje, s katerimi je želela zagotoviti točnost vseh dejstev. Slovenska vlada je z zamudo posredovala vsebinske in kritične komentarje, ki so v Sloveniji sprožili veliko prahu. Komisija teh komentarjev očitno ni upoštevala, saj končno poročilo ostaja skoraj enako kot osnutek.

Pri pregledu pravosodnega sistema komisija ugotavlja okrepljeno učinkovitost državnega tožilstva, a dodaja, da ostajajo izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala. Čeprav se sodni zaostanki zmanjšujejo in ne pomenijo sistemske težave, je trajanje sodnih postopkov pri obravnavi primerov v povezavi s pranjem denarja še vedno izziv, še navaja.

Komisija med drugim ugotavlja tudi, da se Sodni svet in Državnotožilski svet soočata z izzivi glede sredstev. Sodni svet bi po mnenju deležnikov potreboval dodatne vire za okrepitev administrativne zmogljivosti, tudi za izboljšanje procesa izbire sodnikov. Državnotožilskemu svetu primanjkuje človeških in finančnih virov, kar negativno vpliva na splošno kakovost državnega tožilstva, piše v poročilu.

Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira komisija v poročilu izpostavlja, da omejeni človeški in finančni viri Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vzbujajo zaskrbljenost. Izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi vrzeli med zakonodajo in prakso, še zlasti v povezavi z izvajanjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ključne slovenske protikorupcijske zakonodaje.

Pri pregledu medijskega pluralizma komisija ugotavlja, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti, kar vpliva na njeno učinkovitost. Poleg pomanjkanja človeških virov učinkovitost agencije omejuje tudi pomanjkanje varoval pred političnim vmešavanjem, piše v poročilu.

Komisija navaja tudi, da trenutni sistem prijavljanja medijskega lastništva sicer zagotavlja javno dostopnost nekaterih informacij in delno transparentnost glede lastništva, a ne zagotavlja informacij o končnih lastnikih.

V Bruslju ob tem še izpostavljajo, da pomanjkanje specifičnih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, v praksi negativno vpliva na medijski pluralizem v Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni.

Komisija navaja, da prebivalstvo še zlasti velike medije v Sloveniji pogosto dojema kot politično pristranske. Na primer, za najmanj dve televizijski postaji ter tudi nekatere tiskane in spletne medije se šteje, da so pod nadzorom politične stranke. V tem kontekstu omenja MPM (Media Pluralism Monitor) 2020, ki navaja visoko tveganje glede politične neodvisnosti medijev.

Prav tako komisija navaja zaskrbljenost deležnikov glede morebitnih sprememb financiranja RTV in upravljanja STA, za katere se šteje, da so politično motivirane.

Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a izpostavlja spletno nadlegovanje in grožnje. "Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom je razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja," piše v poglavju o Sloveniji.

V pregledu sistema zavor in ravnovesij pa komisija izpostavi, da je čas za posvetovanja pogosto kratek in da se ne upošteva vselej stališč neodvisnih teles ter da se postopki pred ustavnim sodiščem daljšajo, kar lahko vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.