Erjavec je o tem, kakšna naj bi bila nova strategija, spregovoril na predavanju, ki ga je pripravilo Slovensko društvo za mednarodne odnose. A kot je opozoril, ni govoril o tem, kakšna bo strategija, saj glede tega še ni bila sprejeta nobena odločitev. Predstavil je le svoja in razmišljanja ljudi na zunanjem ministrstvu ter predvsem sprožil debato na to temo.
Pred samim sprejetjem strategije - to bi lahko, kot je v izjavi za novinarje po predavanju napovedal minister, sledilo v letu dni - je treba namreč izvesti temeljito javno razpravo o njej in danes se je ta nekako začela.
Nova strategija mora biti realna, podprta s konkretnimi akcijskimi načrti in mora dati Sloveniji jasen smerokaz, kam naj gre. "Res si ne bi želel strategije, kjer bi bilo veliko lepih besed in stavkov, a bi bila v bistvu prazen list" in "sama sebi namen", je poudaril minister.
Glede same vsebine je Erjavec med drugim izpostavil, da je treba večjo pozornost v novi strategiji nameniti krepitvi varnosti - ne toliko vojaški, ampak energetski, okoljski ter še posebej ekonomski in socialni. Zato daje minister velik poudarek gospodarski diplomaciji, saj lahko preko nje slovenska zunanja politika "gotovo prispeva k večjemu blagostanju Slovencev".
"Blagostanje lahko zagotovimo le tako, da odpiramo možnosti za gospodarsko sodelovanje tudi na tujih trgih," je menil in opozoril, da so kapacitete slovenskega gospodarstva tolikšne, da jih samo na domačem trgu ne moremo izkoristiti, zato je bistven izvoz.
Minister je poleg tega opozoril, da je treba v novi strategiji jasno opredeliti, kako Slovenija razume svoj geostrateški položaj in identiteto. Slovenija je namreč po eni strani srednjeevropska, po drugi alpska, po tretji sredozemska, po četrti strani balkanska država in še kaj.
Prav je, da Slovenija izkoristi vse te vidike, a težava je, da "je včasih to tudi potuha, saj potem v različnih iniciativah ne opravimo do konca svoje naloge in smo precej polovičarski". "Smo vedno zraven, ampak le na pol" in svojih potencialov ne izkoristimo v polni meri, je opozoril.
Erjavec kljub sedanji krizi verjame v EU. "Osebno menim, da je EU prihodnost za vse, ne predstavljam si Evrope brez EU," je bil jasen. Podobno minister še naprej verjame v skupno evropsko valuto: "Evro je garant za EU, prepričan sem, da brez evra ni več EU.". Problem EU je sicer po njegovem v tem, "da je bila pripravljena samo za dobre čase" in ni razmišljala o slabih ter ni zgradila ustreznih instrumentov zanje. Sedanja kriza je priložnost, da to popravi, je menil.
Odnosom s Hrvaško v sami razpravi niso posvečali večje pozornosti, je pa minister v izjavi za medije kasneje ponovil pričakovanje Slovenije, da bo Hrvaška spoštovala dogovorjeno in izpolnila zaveze, dane v marca podpisanem memorandumu - da bo zagotovila mirovanje sodnih postopkov proti slovenskim bankam pred hrvaškimi sodišči, dokler se vprašanje LB ne reši v okviru nasledstva.
Erjavec sicer v četrtek potuje na Hrvaško, kjer bo spremljal predsednika republike Boruta Pahorja na uradnem obisku. Medtem bodo praktično istočasno na pristojnem zagrebškem sodišču obravnavali eno od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB.