Na vrhu zveze Nato v Chicagu smo se zavezali, da bomo še naprej sodelovali v Afganistanu po letu 2014, kako bomo sodelovali, pa težko rečem, ker je to tudi vprašanje za ministrstvo za obrambo, je povedal Erjavec.
Ob tem je spomnil, da je Slovenija po letu 2014 napovedala pol milijona dolarjev prispevka za Afganistan na leto, kar je občutno manj kot sedaj, ko je ta izdatek povprečno od 18 do 20 milijonov dolarjev letno.
A ta vlada opravlja samo še tekoče posle, zato bi bilo prav, da o navzočnosti Slovenije v Afganistanu po letu 2014 v Natovi misiji Odločna podpora odloči nova vlada; to bi bilo najbolj korektno, meni zunanji minister.
Obrambni minister Roman Jakič, ki opravlja tekoče posle, je sicer v začetku meseca opozoril, da bo morala Slovenija v kratkem sporočiti odločitev, ter zatrdil, da bo storil vse, da Slovenija ne bi bila edina, ki bi prišla na vrh v Walesu brez stališča.
Jakič je ob tem še izpostavil, da v primeru odločitve o sodelovanju v Natovi misiji v Afganistanu ne bi smelo biti vse breme na ramenih ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, temveč je treba preučiti tudi druge oblike sodelovanja v civilni sferi.
Države, ki sodelujejo v mednarodni operaciji Isaf, bodo po načrtih do konca leta končale vse bojne operacije v Afganistanu, nato pa namerava Nato v državi ostati z misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil Odločna podpora, ki ne bo bojna operacija.
Erjavec sicer novo vlado pričakuje sredi septembra: "Če bodo stvari šle zelo hitro, če bo rezultat zelo jasen, pričakujem, da bi lahko imeli novo vlado v sredini septembra."
Nova vlada s polnimi pooblastili sredi septembra bi bila po njegovih besedah zelo pomembna, da Slovenija ne bi zamudila zadev, ki jih mora postoriti, in da bi bila nova vlada nared, ko se bo oblikovala nova Evropska komisija.
"Dobra okoliščina je, da imamo volitve v tem trenutku, ker se tudi v Bruslju tečejo slepi krogi (...) se ne sprejemajo pomembne odločitve, ne izvaja pritiska na članice. Povsem drugače bo potem septembra," meni Erjavec.
Tudi odločitev o kandidatu za evropskega komisarja bi bilo treba po Erjavčevih besedah sprejeti po volitvah. Na vprašanje, koga bi morala vlada imenovati, pa odgovarja: "Tistega, ki ima ustrezne izkušnje, ki pozna Bruselj in vsebino dela, ki jo bo pokril."
Takih oseb je po Erjavčevih besedah v Sloveniji kar nekaj. O imenih za komisarskega kandidata pa minister ni želel govoriti, pripomnil je le: "Takšnih samooklicanih je polno ..."