Revija Reporter
Slovenija PLUS

Erik Brecelj: Ko smo se Onkološkem inštitutu lotili podjetja Marand, je Anže Logar odigral umazano vlogo

Igor Kršinar

15. avg. 2025 6:00 Osveženo: 7:47 / 15. 8. 2025

Deli na:

Kirurg Erik Brecelj

Primož Lavre

Kot vodja strateškega sveta za zdravstvo pripravlja ključne zakone s tega področja, pri čemer uživa močno podporo predsednika vlade Roberta Goloba, zelo dobro sodeluje tudi z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Je tudi velik zagovornik javnega zdravstva, saj je, kot pravi, eden temeljev države, da ko zboliš, prideš do zdravstvenih storitev ne glede na to, ali imaš minimalno plačo oziroma minimalno pokojnino ali pa 20-metrsko jahto na Jadranu. Pogovarjali smo se o predlogih, ki so jih za izboljšanje javnega zdravstva pripravili v strateškem svetu, stanju v zdravstvu, pa tudi o tem, kako komentira aktualno dogajanje v politiki.

Vrsto let ste opozarjali na korupcijo in nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu. Se je položaj izboljšal, odkar vodite strateški svet za zdravstvo?

Ali se je izboljšal, morajo oceniti drugi. Zagotovo se je veliko stvari začelo spreminjati in urejati, vendar rezultati ne bodo tako hitri. Nekaj jih je že, kakšne stvari se dajo urediti tudi s kratkoročnimi ukrepi, ampak vse države na svetu imajo težave z zdravstvom, tudi Slovenija. Pomembno je, da probleme rešujemo. Marsikateri minister v preteklosti jih ni reševal in jih je odlagal pod mizo, ampak zdaj mislim, da se rešujejo, rezultati pa bodo vidni v nekem daljšem obdobju. 

Koliko mnenje strateškega sveta upošteva sedanja zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel pri predlaganju zakonodaje s področja zdravstva?

Za strateški svet je bil problem prejšnji minister Bešič, ki je praktično vse delal po svoje. Obljub je bilo veliko, rezultatov pa zelo malo ali nič. Zdajšnja ministrica je drugačen človek, ona ni politik, kar bi po svoje utegnila biti težava, če predsednik vlade ne bi podpiral njenega truda za spreminjanje zdravstva. Večinoma se ukvarja s spremembami, veliko tem obravnavamo skupaj, ampak razmišljamo približno enako, tako da praktično nimamo težav, da bi kje prišlo do nesoglasij pri predlogih.