Brecelj je bil gost v Odmevih na TV Slovenija, kjer je povedal, da je svet pripravil veliko število predlogov. »Mislim, da smo jih imeli 43, smo kar garali,« je dejal.
Problem ni pisanje predlogov, poudarja Brecelj, temveč njihovo uresničenje s strani vlade in ključnih ljudi v zdravstvu. »Težava Slovenije je, da nihče noče sprememb. Tudi konkretno Zdravniška zbornica Slovenije noče sprememb. In ko prideš s predlogi naprej, tudi temeljnimi, denimo o paliativni medicini, naletiš na zid, ker ima nekdo interes. Večinoma je to finančni interes,« je oster.
Prepričan je, da bo ob koncu mandata vlade Roberta Goloba večina predlogov ostala nerealiziranih, ker jih ni mogoče sprejeti. Si pa vseeno posebej želi sprejetja zakona o kakovosti, ki je po njegovem eden od ključnih predlogov sveta.
»Če imaš kakovost, lahko meriš, kako kakovostno zdravniki delamo. Bolniki vedo, kam se obrniti, vemo, kje delajo slabo, kje je treba popravljati. ZZZS bi moral vedeti, kje se dela kakovostno,« pravi Brecelj in dodaja: »Včasih je najcenejša medicina najbolj kakovostna medicina.«
Zanj bi bil to pomemben korak k reformi zdravstva, ki pa ne bo hitra: »Reforma se bo delala 10, 20 let.« Vseeno bo zbiranje podatkov o kakovosti zdravstvenih storitev pripomoglo v bolje delujočemu zdravstvu, to pa bo zagotovo tudi krajšalo čakalne dobe, je prepričan Brecelj.
