Po zamenjavi uprave Petrola na čelu s Tomažem Berločnikom se vrstijo zgražanja v stilu, le kako so mogli nadzorniki k odhodu prisiliti tako uspešnega menedžerja. A ena zadeva v zvezi z Berločnikom je precej pomenljiva. Če je bil res tako uspešen in brez napak, le zakaj je pristal na sporazumen odhod s položaja in brez odpravnine. Celo menedžerji, ki so imeli kup masla na glavi, so na koncu, če ne drugače, na sodišču izterjali bogate odškodnine. Zakaj se za odpravnino ni pogodil Berločnik oziroma je pristal na sporazumen odhod?
Zanimivost: na čelu Petrola je pred osmimi leti zamenjal dotedanjega predsednika uprave Aleksandra Svetelška. Ta je prav tako odšel sporazumno, a pri tem si je izposloval še 72 tisoč evrov odpravnine. Pa je imel slabše rezultate od Berločnika, ki bi se mu drugi mandat predsednika uprave po redni poti iztekel čez dve leti.
Po besedah poznavalcev je bil med drugim razlog za predčasni odhod njegove uprave (poleg njega sta odšla še člana uprave Rok Vodnik in Igor Stebrnak) načrtovano zvišanje zadolževanja. S trenutnih okoli 360 mio evrov na prek pol milijarde. Poslovna strategija je vsebovala rast s prevzemov v državah nekdanje Jugoslavije, česar nadzorniki pod vodstvom Nade Drobne Popović niso ocenili kot pozitivno. V zadnjega pol leta je uprava nadzornemu svetu menda predstavila različne predloge prevzemov, vendar nadzornikov niso prepričali.
Prav tako so nadzorniki upravi s številkami dokazali, da je prišla s predlogom previsokega zadolževanja in z napačnimi viri zadolževanja. Ni šlo torej zgolj za računovodsko napako, kot so skušali predstaviti nekateri mediji, pač pa je uprava namesto najemanja kreditov predlagala zadolževanje z izdajo obveznic (podrejeni dolg). Kot pravijo naši viri, bi to zadolževanje Petrol stalo precej več kot tisto prek bank. Iz objavljenih izjav izhaja, da je uprava napako priznala, kar je eden od razlogov za odhod.
Nadzorni svet naj bi bil glede zamenjave uprave soglasen. Pomeni, da so bili med devetimi nadzorniki tudi trije predstavniki zaposlenih prepričani, da mora Berločnik oditi. Spet vprašanje: zakaj, če naj bi bil tako dober menedžer, ki naj bi zgledno skrbel za poslovanje in za zaposlene?
Še ena stvar, na katero velja biti pozoren. Nadzorni svet naj bi bil glede zamenjave uprave soglasen. Pomeni, da so bili med devetimi nadzorniki tudi trije predstavniki zaposlenih prepričani, da mora Berločnik oditi. Spet vprašanje: zakaj, če naj bi bil tako dober menedžer, ki naj bi zgledno skrbel za poslovanje in za zaposlene? S čim si je prislužil nezaupnico predstavnikov zaposlenih. Ti pogostokrat branijo 'dobre šefe' pred posegi predstavnikov kapitala (države). Delavska direktorica Ika Krevzel Panić ostaja na položaju.
Govori se, da naj bi Berločnika soočili z načrtovano odločitvijo, ki bi družbi povzročila veliko škodo, nekomu drugemu pa veliko korist. Morda tudi zato ni zahteval odpravnine in ne želi razkriti dejanskih razlogov za odhod. Člani uprave naj bi se na odločilni seji nadzornega sveta prejšnji teden pogajali zgolj o tem, ali lahko obdržijo službene telefone.
Sporna naj bi bila tudi odločitev Berločnikove uprave, da bo Petrol gradil razkošno, futuristično poslovne stavbe za 60 milijonov evrov, v kateri bi bila celo košarkarsko igrišče in amfiteater.
Razlog nezadovoljstva nadzornikov je bila tudi načrtovana 60-milijonska investicija v gradnjo nove razkošne poslovne palače nasproti Plečnikovega stadiona v Ljubljani. Ocenili so jo za drago in predimenzionirano. Berločnik naj bi si znotraj kompleksa omislil celo košarkarsko igrišče in amfiteatater. Preveč naj bi se osredotočil na košarko, znana je njegova naveza s hrvaškim bogatašem Emilom Tedeschijem (Atlantic Grupa), s katerim sta se dogovorila za povezavo ljubljanske Olimpije in zagrebške Cedevite v klub Cedevita Olimpija.
Berločnik naj bi dobil na krilih razglasitve za menedžerja leta, kot pravijo poznavalci, megalomanske občutke. Lani je proslavil abrahama, pri čemer naj bi priredil razkošno zabavo v prestižnem kompleksu Kempinski v Savudriji. Igrali naj bi hrvaški filharmoniki.
Začasno bo skupino Petrol vodila dosedanja prva nadzornica Nada Drobne Popović. Petrol ima skupaj okoli 500 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 319, preostale v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Lani so imeli 5,4 mrd evrov prihodkov iz prodaje in 91,8 mio evrov čistega dobička. Država ima v družbi neposredno in posredno tretjinski lastniški delež.
