Hladna vojna na severnem tečaju

Dolga stoletja so bila zaledenena prostranstva Arktike v veliki meri izven geopolitičnih in gospodarskih kalkulacij in manevrov velesil (in drugih držav), saj so bila zaradi odmaknjenosti od glavnih središč civilizacije in zelo nizkih temperatur skoraj povsem neprimerna za življenje in delo. Vse to se spreminja.

Katere države si arktično regijo ozemeljsko-politično delijo in kako se dajejo za prevlado.

Krepitev vojaške moči in pospeševanje gospodarskega razvoja na Arktiki, temelječega večinoma na ekstrakciji in izvozu surovin, sta dve od glavnih prioritet ruskih oblasti na čelu s predsednikom Vladimirjem Putinom.

Rusi so vzpostavili osem osrednjih vojaških baz na obalah Arktičnega oceana, od polotoka Kole do Beringove ožine, v katerih so nastanjene enote iz vseh rodov ruskih oboroženih sil.

Tudi Kitajci si želijo zagotoviti tudi čim bolj neoviran dostop do bogatih nahajališč nafte, plina in številnih drugih rudnin na Arktiki.

Ameriški klimatologi celo predvidevajo, da že sredi 40. let tega stoletja v Arktičnem oceanu skora ne bo več obsežnejših ledenih plošč.

Koliko nafte in plina naj bi bilo pod zemljo in morskim dnom Arktike.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24