DZ brez opozicije potrdil zakon o slabi banki; končna odločitev v torek

Vlada je predlog zakona, ki predvideva ustanovitev slabe banke, poslala v DZ prejšnji teden za sprejem po nujnem postopku. Kot je včeraj ob predstavitvi v DZ dejal finančni minister Janez Šušteršič, se bo z njim pomagalo bankam očistiti bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva.

Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba za upravljanje slabih bančnih terjatev, ki bo te terjatve prevzela od bank. S tem se bodo bilance bank očistile in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Po drugi strani pa bomo na ta način dobili upnika do podjetij, ki bo lahko z izterjavo tega premoženja povrnil del stroškov reševanja, je povedal Šušteršič.

Določeno banko se bo v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, med katerimi je minister izpostavil pomen banke za stabilnost finančnega sistema, obseg problema slabih terjatev v konkretni banki in nujnost zagotovitve kapitalske ustreznosti oz. velikost problema kapitalske ustreznosti konkretne banke. Zakon pa dopušča tudi ustanavljanje namenskih družb znotraj bank.

Banka, ki bo vključena v omenjeni program, bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki.

Za izdane obveznice, ki jih bodo banke prejel v zameno za slabe terjatve, bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je v osnutku zakona določena v višini štiri milijarde evrov, ob čemer je Šušteršič opozoril, da se bodo terjatve verjetno prenašale z določenim diskontom, ki ga je vnaprej nemogoče oceniti. Ocenjena realna ekonomska vrednost prevzetih terjatev bo namreč verjetno precej nižja, je dejal.

S tem bo nastal javni dolg v maksimalni višini omenjenih štirih milijard evrov, ki se bo pozneje poplačal z unovčevanjem zavarovanj, terjatev in tudi odprodajo državnih deležev v bankah. Družba za upravljanje slabih terjatev bank pa bo imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank, ki jo je Šušteršič ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov.

Stanje v slovenskem bančnem sistemu je po njegovih besedah zelo akutno, na robu zloma in problem je treba rešiti na najhitrejši možni način. "Se pravi, da banke na najhitrejši način očistimo tako, da te slabe terjatve prenašamo na posebno inštitucijo," je dodal.

Po drugi strani so poslanci opozicijskih strank med obravnavo opozarjali, da z ustanavljanjem slabe banke ne bi smeli hiteti. Zakonodajno-pravna služba DZ je dala k osnutku zakona vrsto pripomb, med drugim so kritični tudi v Banki Slovenije. S predlaganim zakonom se ustanavlja vzporeden pravni sistem, je opozoril Matevž Frangež (SD) ter si zaželel več časa za njegovo obravnavo. Odkup slabih terjatev je le eden od modelov reševanja bank, država ima na voljo tudi druge rešitve, je predlagal.

DZ bo zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank dokončno potrjeval v torek, ko so poslanci koalicije napovedali vložitev še nekaterih dopolnil.