Koalicija za hiter sprejem zakona o slabi banki; opozicija želi več časa

Vlada je predlog zakona, ki predvideva ustanovitev slabe banke, poslala v DZ prejšnji teden za sprejem po nujnem postopku. Kot je danes ob predstavitvi v DZ dejal finančni minister Janez Šušteršič, se bo z njim pomagalo bankam očistiti bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Obravnava se je sicer zaradi vlaganja dopolnil začela z nekajurno zamudo.

Alenka Bratušek (PS) je predstavnikom koalicije očitala, da sprejemajo sklepe, ki so po ugotovitvah pravnikov v nasprotju z drugimi zakoni. Predlog je po ugotovitvah zakonodajno-pravne službe DZ v nasprotju z zakonom o bančništvu, zakonom o gospodarskih družbah, morda tudi ustavo. "Očitno je nekdo res ugrabil našo državo in z njo dela, kot da je prav nič ne mara, kot da mu ni mar zanjo, in kot da mu je dovoljeno vse," je dejala.

S predlaganim zakonom se ustanavlja vzporeden pravni sistem, je opozoril tudi Matevž Frangež (SD) ter si zaželel več časa za njegovo obravnavo. Odkup slabih terjatev je le eden od modelov reševanja bank, država ima na voljo tudi druge rešitve, je dejal. Banke je treba rešiti, se je strinjal, vendar opozoril na mnenja ekonomistov, da obstaja cenejša, lažja in učinkovitejša rešitev. Frangež zagovarja dokapitalizacijo bank s pomočjo depozitov, ki jih ima država v bankah.

Z odvzemom slabih naložb NLB bomo povečali premoženje belgijskim solastnikom, je pred sprejemom zakona posvaril tudi Srečko Meh (SD). Od finančnega ministra je zahteval datum, kdaj bodo banke začele kreditirati podjetja: "Ko bomo vse prenesli v slabo banko?"

V poslanskih skupinah koalicije so napovedali, da bodo predlog zakona podprli. "To bo element, s katerim bo Slovenija izšla iz krize," je dejal Andrej Šircelj (SDS).

Slabe terjatve slabijo kreditno aktivnost bank in s tem tudi aktivnost podjetij, je dejal Šircelj. Podoben način reševanja slabih terjatev so našli tudi v drugih državah, je spomnil in napovedal, da se bo s predlagano rešitvijo dalo bankam kapitalsko moč, da bodo lahko sledile gospodarstvu s kreditiranjem. Sicer pa nimajo vse banke enakih težav, v najslabšem stanju so žal banke v državni lasti, je ugotovil.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je predlog zakona označil kot izjemno pomembno sistemsko odločitev za prihodnost Slovenije. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo slabo banko upravljali najbolj kompetentni ljudje, lahko tudi tujci.

Poslanci DL bodo predlog z veseljem podprli. "Končno zapiramo žilo, kjer odteka davkoplačevalski denar na posebne račune," je dejal Bojan Starman (DL). V bančni sistem je v zadnjih desetih in več let nestrokovno in nesmiselno odteklo deset milijard evrov, je dejal.

Če zavrnemo ta zakon in pustimo, da bi se banke sanirale same, bo to zelo otežilo ugotavljanje odgovornosti posameznikov za slabo upravljanje bank v preteklosti, se je s sprejemom zakona strinjal tudi Roman Žveglič (SLS). Marija Plevčak (DeSUS) pa je dodala, da je končno treba presekati gordijski vozel slabega poslovanja slovenskih bank. Nepredstavljivo je, da so bankirji in nadzorni organi bank dopustili, da slabe terjatve eskalirajo v nedopustne višine, je menila.

Finančni minister Janez Šušteršič je uvodoma pojasnil, da se bo z obravnavanim zakonom reševal problem slabih bančnih terjatev, in sicer z ustanovitvijo posebne družbe za upravljanje slabih bančnih terjatev, ki bo te terjatve prevzela od bank. S tem se bodo bilance bank očistile in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Po drugi strani pa bomo na ta način dobili upnika do podjetij, ki bo lahko z izterjavo tega premoženja povrnil del stroškov reševanja.

Določeno banko se bo v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, med katerimi je minister izpostavil pomen banke za stabilnost finančnega sistema, obseg problema slabih terjatev v konkretni banki in nujnost zagotovitve kapitalske ustreznosti oz. velikost problema kapitalske ustreznosti konkretne banke. Zakon pa dopušča tudi ustanavljanje namenskih družb znotraj bank.

Banka, ki bo vključena v omenjeni program, bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki.

Za izdane obveznice, ki jih bodo banke prejel v zameno za slabe terjatve, bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je v osnutku zakona določena v višini štiri milijarde evrov, ob čemer je Šušteršič opozoril, da se bodo terjatve verjetno prenašale z določenim diskontom, ki ga je vnaprej nemogoče oceniti. Ocenjena realna ekonomska vrednost prevzetih terjatev bo namreč verjetno precej nižja, je dejal.

S tem bo nastal javni dolg v maksimalni višini omenjenih štirih milijard evrov, ki se bo pozneje poplačal z unovčevanjem zavarovanj, terjatev in tudi odprodajo državnih deležev v bankah. Družba za upravljanje slabih terjatev bank pa bo imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank, ki jo je Šušteršič ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov.

O sprejemu zakona bo DZ glasoval v torek.