Virant je napovedal, da bo v torek izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci odločali o razpisu referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Če bo podan predlog za presojo ustavnosti te referendumske zahteve, potem bo DZ to prioritetno obravnaval. Predlog za presojo ustavnosti je sicer glede na napovedi pričakovati.
Trideset poslancev, med njimi vsi poslanci PS, nepovezana poslanca Borut Ambrožič in Ivan Vogrin ter poslanec SD Srečko Meh, je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter Slovenskem državnem holdingu.
Zahtevi sta bili vloženi pravočasno, vendar pa je Virant takoj v sredo opozoril na problem pri referendumu o zakonu, ki predvideva prenos slabih bančnih terjatev na državno družbo za upravljanje terjatev bank oz. na t.i. slabo banko. Zahtevi za ta referendum je bila namreč priložena kopija podpisov poslancev in ne izvirnik.
Če bo DZ v torek sprejel sklep, da se referendumska zahteva za holding pošlje v presojo ustavnemu sodišču, potem referendum ne bo razpisan, dokler se sodišče o tem ne opredeli.
DZ bo v torej v torek sprejel oz. razpisal referendum ali sprejel zahtevo za presojo ustavnosti tega referenduma. Ustavno sodišče bo imelo potem po Virantovih pojasnilih 30 dni časa, da o tem odloči.
DZ bo zatem v sedmih dneh po odločitvi sodišča (če bo ta negativna oz. bo sodišče ugotovilo, da ni nič protiustavnega) v sedmih dneh razpisal referendum. Od razpisa do referenduma pa je rok 30 do 45 dni, je pojasnil.
"Če referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu bo, to potem pomeni, da bi bil v januarju," je poudaril.
Ker o razpisu referenduma odloča DZ, Virant zahteve 30 poslancev za referendum o slabi banki ne more ne zavreči ne zavrniti, vendar je ne bo uvrstil na dnevni red seje DZ. "Ker ta zahteva ne izpolnjuje zakonskih in poslovniških pogojev, je ne morem uvrstiti na dnevni red seje DZ," je izpostavil in dodal, da je njegova odločitev dokončna.
Virantu se sicer odločitev, ki jo je sprejel, strokovno ne zdi težka, ima pa velike politične posledice, saj zaradi nje ne bo referenduma o sanaciji bank.
"Vendar sem trdno prepričan, da imam za to odločitev izjemno čvrste strokovne argumente," je dejal in dodal, da se je posvetoval z uglednimi pravnimi strokovnjaki - z Rajkom Pirnatom, Mirom Cerarjem, Janezom Čebuljem in Igorjem Kavčičem.
Soglasno mnenje omenjenih pravnikov po njegovih pojasnilih je, da zahteva ni bila vložena skladno z zakonom in poslovnikom DZ. Glavni argument je določba zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po kateri morajo biti zahtevi priloženi podpisi poslancev - lastnoročni podpis, je navedel Virant.
Drugi argument pa je določba poslovnika DZ, ki govori o vseh gradivih, ki se pošiljajo predsedniku DZ - ta namreč kot pisno gradivo opredeljuje gradivo, ki je napisano ali natisnjeno in lastnoročno podpisano v fizični obliki ali gradivo, ki je v elektronski obliki in je podpisano z varnimi elektronskim podpisom s kvalificiranih potrdilom.
"Moja odločitev je jasna, nedvoumna in je ne bom spreminjal," je poudaril Virant in se vprašal: "Kako pa naj bi ravnal ob tako soglasnem mnenju vseh pravnih strokovnjakov, ki sem jih povprašal?"
Po njegovih pojasnilih se lahko zgodi, da bo poslanska skupina PS predlagala širitev dnevnega reda seje DZ, vendar je ključna dilema, ali lahko da na glasovanje predlog, ki ne izpolnjuje zakonskih in poslovniških pogojev. O tem se bo še posvetoval s parlamentarno zakonodajno pravno službo.
Vlagatelji zahteve za referendum so po njegovi oceni naredili "precej očitno in težko formalno napako".
"Domnevam, da bo reakcija ostra in da bodo skušali krivdo za svojo napako zvaliti na predsednika DZ," je dejal. "Če se pravil ne držimo, moramo potem posledice in odgovornost pripisati sami sebi in ne drugim," je dodal.
Po Virantovem mnenju je edina pravna možnost za poslance, da izpodbijajo zakon, ko bo objavljen v uradnem listu in ko bo začel veljati.
Predsednik DZ bi bil, kot pravi, "veliko bolj srečen, če bi zakon o referendumu in ljudski iniciativi predvideval neko sodno varstvo v takih primerih, in ko gre za pobudo volivcev in ko gre za zahtevo 30 poslancev".