Državni svet z vetom na zakon Nike Kovač

Zakon, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec, bi sicer v prejšnje stanje vrnil 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Minuli četrtek je DZ zakon sprejel z 52 glasovi podpore. Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje, so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike.

Predlog za odložilni veto so vložili v Inženirski zbornici Slovenije, kjer jih predvsem moti poseganje v gradbeni zakon. Člani komisije DS za državno ureditev so pobudi na dopoldanski seji omenjene komisije prižgali zeleno luč.

Komisija je opozorila, da zakon posega v 11 vsebinsko zelo različnih zakonov, zato uporaba t. i. omnibus pristopa ni utemeljena, je pobudo svetnikom na izredni seji DS predstavil predsednik komisije Rajko Fajt. Menijo, da bi bilo treba predlagane rešitve obravnavati ločeno, torej vsako zakonsko novelo posebej, kar bi pomembno prispevalo k pravni varnosti. Na komisiji so ugotovili, da so nekatere predlagane spremembe primerne, določenih zadev pa ne morejo podpreti, zato predlagajo, da se o zakonu še enkrat odloča.

Po besedah Fajta so kritični predvsem do sprememb zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o orožju ter o prevozih v cestnem prometu. Opozorili so tudi na mnenje Inženirske zbornice Slovenije glede poseganja v gradbeni zakon.

Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje, so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike, je na seji spomnila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Obravnavani zakon je po njenih besedah nekaj radikalno drugačnega. "Zakona ni pisala neka majhna skupina moških v oblekah, ampak odvetniki in civilnodružbene organizacije z namenom povrnitve demokratičnih standardov," je dejala.

Predlog veta so podprli v interesni skupini lokalnih interesov, kjer jih moti poseganje v upravljanje izobraževalnih zavodov, je pojasnil vodja skupine Milan Ozimič. Trenutna zakonodaja namreč omogoča tudi državi kot ustanovitelju zavoda možnost soupravljanja.

Po drugi strani pa so vetu nasprotovali v interesni skupini delojemalcev, ki je po besedah Lidije Jerkič obravnavanim določbam nasprotovala že v času sprejemanja zakonov, zato vsebino zakona proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti podpirajo.