Državni svet ni podprl referendumov o holdingu in slabi banki

Predlog za sklic izredne seje državnega sveta je v petek vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem. Predlog za razpis referenduma bi morala podpreti absolutna večina svetnikov, torej vsaj 21. Zahtevo za razpis referenduma o holdingu je podprlo 16 svetnikov, proti jih je bilo 20, medtem ko je zahtevo za razpis referenduma o slabi banki podprlo 12 svetnikov, proti pa jih je bilo 24.

Svetniki, ki nasprotujejo zakonu o Slovenskem državnem holdingu, opozarjajo, da namenu zakona - učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja - sicer ni mogoče oporekati, da pa v samem zakonu ni konkretnih določb o tem, na kakšen način naj bi namen zakona dosegli. To je prepuščeno podzakonskim aktom. "Odgovora, kakšna je vsebina zakona, nismo dobili," je danes povedal Jenčič.

Sporno se jim zdi tudi, da država holdingu prepušča lastno premoženje, medtem ko je iz razpolaganja s tem premoženjem izločena. Poleg tega ocenjujejo, da zakon ne zasleduje načela umika države iz gospodarstva. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki se z zakonom ukinja, je po njihovem mnenju delovala dobro, zato za njeno ukinitev ne vidijo razumnega razloga.

Finančni minister Janez Šušteršič je omenjene očitke zavrnil. Kot je dejal, že v zdaj veljavnem zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države ni ključne vsebine, kot je strategija upravljanja državnega premoženja, prav tako tudi zdaj prihodki podjetij v lasti države niso prihodki proračuna. Zagotovil je tudi, da "ni načrt vlade, da bi ta holding postal orodje ali način za množično privatizacijo".

Glede t.i. slabe banke svetniki opozarjajo, da lahko čiščenje bančnih bilanc traja zelo dolgo, država pa bo morala plačati nekajkrat več kot v primeru dokapitalizacije bank. Prepričani so, da je treba sanirati prezadolžena podjetja, kar pa ne terja sanacije bank. Do ustanovitve t.i. slabe banke so zadržani tudi zaradi strahu pred politizacijo bančnega sistema.

Šušteršič je zavrnil očitek, da je reševanje slabih bančnih terjatev preko posebne družbe dražje kot direktna dokapitalizacija bank. "To enostavno ne drži," je dejal. Oba pristopa sta enako draga, vprašanje pa je, kateri je hitrejši in učinkovitejši. Minister je prepričan, da je ustanovitev slabe banke boljša rešitev. S tem rešujemo tudi vprašanje prezadolženih podjetij, je dodal.