V dokumentu, objavljenem na spletnem portalu, je med sklepi zapisano, da KPK omenjenega poročila ni izdala na eksplicitni pravni podlagi. Poleg tega piše tudi, da je komisija preverjala premoženjsko stanje zavezancev tudi za obdobje, za katerega tega ne bi smela storiti, ter da ni sledila zakonski obveznosti obveščanja obravnavanih oseb o svojih ugotovitvah.
Kos je pojasnil, da je dokument nedokončan prvi osnutek njegove analize poročila KPK. Analizo je izdelal, ker se mu je kot nekdanjemu predsedniku KPK po burnih razpravah, ki so sledile objavi poročila komisije, zdelo pametno in smiselno pogledati, kakšne so bile procesne predpostavke za izdajo poročila.
Povedal je, da naročnika njegove analize ni, ter da gre za strokovni članek, ki je namenjen strokovni razpravi. Analiza ni bila še nikjer objavljena, je pojasnil in dodal, da je osnutek verjetno eden od strokovnjakov, s katerimi se je posvetoval o pravilnosti svojih ugotovitev, posredoval medijem.
Kos je dejal, da je analizo že končal, trenutno pa je v recenziji ene od slovenskih strokovnih revij. Ali in kako se objavljeni osnutek analize razlikuje od končne različice, Kos ni želel povedati, prav tako pred objavo končne različice ni želel komentirati ugotovitev v osnutku dokumenta.
"Ko bo objavljena končna verzija dokumenta z vsemi utemeljitvami, se bomo lahko pogovarjali o vsebini dokumenta, do takrat pa so to deloma zgrešene interpretacije, delno pa nepopolne, nedokončane interpretacije, ki jih je težko utemeljiti," je povedal.
V KPK pa pa so za STA pojasnili, da gre za besedilo, pri katerem jim izvor in datum nastanka ni poznan. "Glede na strokovno in vsebinsko šibkost argumentov v "analizi", ki vsebuje vrsto pravno ter dejansko nevzdržnih in napačnih navedb, bi bili presenečeni, če bi bil avtor besedila Drago Kos," so zapisali in dodali, da so sodišča različnih stopenj do sedaj izdala šest sodb oziroma sklepov ter v njih potrdila zakonitost postopka.
V KPK so dodali, da bi bilo zelo zaskrbljujoče, če bi se izkazalo, da oseba, ki je bila več let na čelu KPK in ki na tej podlagi še danes zaseda nekatere funkcije v mednarodnem okolju, nudi svoje usluge in aktivno sodeluje v obrambnem timu zavezancev po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. "Torej svetuje osebam, ki jih je pred časom po uradni dolžnosti nadzirala z vidika protikorupcijske zakonodaje, vključno z nadzorom premoženjskega stanja," so zapisali.
Predsednik SDS Janez Janša je v nedeljo v zvezi z dokumentom na Twitterju zapisal: "Šokantno priznanje. Za D Kosa poročilo KPK sicer nezakonito, a je imelo dober posledice. Cilj opravičuje sredstva."
Delo KPK je bilo sicer danes tudi predmet razprave v DZ. Vinko Gorenak (SDS) je namreč v poslanskem vprašanju notranjemu ministru Gregorju Virantu opozoril, da je KPK ena izmed institucij, nad katerimi ni nobenega pravega nadzora. Virant se s tem ni strinjal in je dodal, da je nadzor možen preko upravnega spora. Bi pa bilo po njegovem prepričanju zakonodajo na tem področju mogoče še izboljšati.
Virant se strinja, da bi bilo treba bolj natančno določiti sodni nadzor nad delom KPK in jasno povedati, da je možen upravni spor, pri čemer lahko upravno sodišče zakonitost odločitve KPK preveri tako proceduralno kot vsebinsko. Na drugi strani bi Virant KPK dal še večje pristojnosti, ko gre za preverjanje premoženjskega stanja predsednikov strank. Pri tem bi komisiji omogočil, da bi lahko pogledala tudi v račune in premoženje družinskih članov predsednikov strank kot tudi v njihove račune v tujini.