Drago Kos: KPK izdala poročilo brez pravne podlage

Drago Kos na dvaindvajsetih straneh najprej oriše slovensko pot do ustanovitve posebne komisije, ki naj bi se borila zoper korupcijo, in pravne podlage za njeno delovanje. Tudi za izdajo poročila, ki je v začetku januarja lani zelo obremenilo prvaka Pozitivne Slovenije Zorana Jankoviča in SDS Janeza Janšo (prvi se je umaknil kot predsednik PS, drugemu pa sta zaradi poročila obrnila hrbet koalicijska partnerja Desus in DL, tako da je na koncu padla vlada), Kos ugotavlja, da komisija ni imela pravne podlage. Celo več. Uporabljala je neveljavni zakon iz leta 2004. Toda nobena od navedenih določb, na katero se je sklicevala KPK, „komisiji v času svoje veljavnosti niso dajale nobene možnosti, da bi izdala akt, kot je obravnavano poročilo,“ ugotavlja Drago Kos. Povedano drugače. Odgovor na vprašanje, ali je KPK pri pisanju poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank ravnala pravilno, je s pravnega vidika „zagotovo bolj negativen kot pozitiven“.

Kosa zmoti tudi naslov poročila, ki je „Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank“. Najprej ugotovi, da predsedniki parlamentarnih strank sploh „niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju“. Ta kategorijo zavezancev ni na nobenem seznamu zavezancev, čeprav je večina predsednikom političnih strank v letu 2012, na katerega se poročilo nanaša, opravljala javne funkcije. Vendar „takšna lagodnost pri iskanju skupnega imenovalca za kategorijo, za katero je bilo izdano poročilo, omogoča dvome v pravno naravo poročila,“ je zapisal Kos, ki za nameček ugotovi, da je za zavezance preverjala tudi premoženjsko stanje za obdobje, za katerega ne bi smela.

Poleg tega je bilo poročilo očitno namenjeno izključno slovenski javnosti. Drugi državni organi namreč ravnajo drugače. Komisija je „preveč ekstenzivno obveščala organe pri katerih zavezanci opravljajo funkcije oziroma organe, pristojne za imenovanje in izvolitev zavezancev“. Povedano drugače. Komisija bi morala najprej obvestiti organe, pri katerih zavezanci delajo, šele nato pa javnost. „Nobenega dvoma torej ni, da bi moralo biti poročilo pred objavo posredovano vsaj dvema obravnavanima zavezancema (Janši in Jankoviču; opom. a.), ki bi tako dobila možnost opredeliti se do navedb poročila, njune navedbe pa bi morala komisija objaviti skupaj s poročilom,“ navaja Drago Kos, ki opozarja, da je poročilo vsebovalo podatke, ki jih ne bi smelo. Zakon namreč določa, da objavljeni podatki o številu in vrednosti nepremičnin ne smejo vsebovati zemljiškoknjižnih podatkov, objavljeni podatki o skupni vrednosti vrednostnih papirjev ne smejo vsebovati navedb o vrsti in imenu vrednostnih papirjev, podatki o skupni vrednosti dolgov, obveznosti in prevzetih jamstev ter vrednosti posojil pa ne smejo vsebovati o posojilodajalcih in posojilojemalcih. Vrsta kršitev torej, na katere bi se očitno morala odzvati tudi informacijska pooblaščenka in vložiti ovadbo zoper KPK.

Komisija je „križala“ samo dva zavezanca – Janeza Janšo in Zorana Jankovića. Pa še tu bi morala ravnati različno. „Analiza ugotovitev pri obeh zavezancih (…) pokaže, da komisija nesorazmemo in nepojasnjeno povečanje premoženja očita samo enemu od njiju. Drugemu namreč očita „le“ sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju,“ ugotavlja Kos. 

Sicer Kosova analiza  napeljuje na zaključek, da je poročilo KPK namenjeno in napisano izključno za diskreditacijo dveh predsednikov strank..