Umik donosnih poslov iz rok družbenega podjetja in njihova »prihvatizacija« brez kakršnihkoli posledic dejansko pomeni največjo tranzicijsko krajo. Del državljanov domneva in se strinja s slovenskim tožilstvom, policijo in raznimi ekonomskimi eksperti, da je Smelt propadel zaradi brezoblične gmote kapitalistov, ki so uničili tega socialističnega giganta, vas v članku čaka dovolj dejstev, ki podpirajo alternativno trditev, da je bil propad Smelta notranji posel, motiviran s tranzicijsko »prihvatizacijo«.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o tem, zakaj zgodba o Smeltu pa ni zanimiva samo zaradi velikega in spektakularnega ropa nekdanjega družbenega premoženja; o največjem in izvirnem privatizacijskem grehu omrežja; o ameriški navezi z zvezami v Cii; o newyorški mreži in kosovski navezi; kako se je Smelt uspešno izognil privatizaciji družbenega premoženja; zakaj je nemogoče dati končni odgovor na vprašanje, kako natančno je vse potekalo in kje je denar.