Tanja Ribič 1 Odkrito.si

Družina Tanje Ribič zaradi Đura v šoku!

horoskop, astrologija Svet24.si

Horoskop za petek, 19. aprila

Luna Petisvet.si

Konec sprenevedanja, na dan prihaja resnica!

tovornjak, delovni stroj, šmarje-sap Svet24.si

FOTO: To je prizorišče včerajšnje nesreče na ...

liridi, nebo, meteorji, meteorski dež, vrh hatu Svet24.si

Ne zamudite prvega letošnjega meteorskega dežja

patra p prsi Njena.si

Petra pod nož, operacija trajala dlje od načrtov

milan Njena.si

Junakom šova Ljubezen po domače podivjali hormoni

Slovenija

Zaradi slovenskih pesmi so ga fašisti zastrupili z bencinom in strojnim oljem

Deli na:
Zaradi slovenskih pesmi so ga fašisti zastrupili z bencinom in strojnim oljem

Foto: wikipedia - Lojze Bratuž

Ena od najbolj tragičnih zgodb iz časa fašističnega zatiranja primorskih Slovencev med obema vojnama je zgodba o Lojzetu Bratužu.

Leta 1902 rojeni Bratuž je bil slovenski skladatelj in zborovodja iz Gorice. Z vodenjem slovenskih pevskih zborov je pomagal ohranjati slovenski jezik in kulturo, zaradi česar je bil trn v peti fašistični oblasti v Italiji, ki je želela nasilno poitalijančiti primorske Slovence.

Tako so ga leta 1926 v šoli v Batujah, kjer je poučeval, najprej degradirali na nižje delovno mesto, leta 1928 pa so ga po policijskem opominu celo nasilno premestile v kraj Manopello v deželo Abruzze.

Leta 1929 mu je goriški nadškof Frančišek Borgio Sedej priskrbel mesto profesorja glasbe na nadškofijski gimnaziji v goriškem malem semenišču, a mu tudi tukaj fašisti niso dali miru.

Zaprli so ga in mu dali ponovni policijski opomin, tako da je moral zapustiti semenišče in se zaposliti v tovarni orgel v Gorici. Nasilje nad njim se je nato vse bolj stopnjevalo: oktobra 1930 ga je pretepla skupina fašistov, tako da je moral tri tedne preživeti v bolnišnici.

Naslednje leto so tako kot vsem primorskim Slovencem njegov priimek z dekretom poitalijančili v Bertossi. Leta 1932 ga je fašistična oblast kar dvakrat zaprla. 

27. decembra 1936 so ga po maši v Podgori pri Gorici, pri kateri je njegov zbor pel slovenske pesmi, fašisti prisilili, da je popil strojno olje, pomešano z bencinom. To je povzročilo hude poškodbe jeter in ledvic, zaradi česar je njegovo življenje viselo na nitki.

Boj s smrtjo je izgubil čez poldrugi mesec: umrl je 16. februarja 1937 v goriški bolnišnici. Pokopan je na goriškem pokopališču. S svojo mučeniško smrtjo je Bratuž postal simbol odpora primorskih Slovencev proti fašističnemu nasilju. 

Vir: Aleš Nagode, Lojze Bratuž (1902-1937), spletna stran Slovenska biografija

Loading...