Razmere v zaprtih vagonih so bile po navedbah Policijske uprave (PU) Novo mesto življenjsko ogrožajoče predvsem zaradi pomanjkanja kisika, razmočena glina na površju pa se je strdila in ustvarila nevarni oklep. Po besedah tiskovne predstavnice Alenke Drenik, so bili tujci povsem prekriti z glino, tako da ni povsem jasno, kako so prišli do kisika. Tujce po njenih besedah sicer pogosto najdejo na tovornih vlakih, tudi tistih z glino, vendar se vedno nahajajo na vrhu.
Tujci so bili skriti v glini.
Iskanje oseb v vagonih z glino.
Iskanje oseb v vagonih z glino.
Policiste in gasilce je po navedbah PU Novo mesto predvsem presunilo, da je bilo med tujci kar 12 otrok, starih med pet in 14 let, ter tudi visoko noseča ženska. Tri osebe so potrebovale zdravniško pomoč, ki so jim jo zagotovili v brežiški bolnišnici.
Med tujci, skritimi v glini, je bilo tudi 12 otrok.
Iskanje oseb v vagonih z glino.
Mejnim policistom so pri zahtevnem delu priskočili na pomoč brežiški policisti, na prošnjo za pomoč pri odpiranju vagonov in razsvetljevanju območja pa so se odzvali v Prostovoljnem gasilskem društvu Mihalovec. Pri iskanju oseb v vagonih so sodelovali vodniki psov iz Zveze vodnikov reševalnih psov in Kinološke zveze Slovenije.
Iskanje oseb v vagonih z glino.
Po besedah Drenikove je bila cilj tujcev verjetno Italija, kamor je bil tudi namenjen tovorni vlak. Ker za azil niso zaprosili, so bili takoj predani hrvaškim policistom, s katerimi slovenski policisti na meji skupaj izvajajo nadzor. Hrvaškim organom so po pregledu v bolnišnici predali tudi vse tri osebe, ki so potrebovale zdravniško pomoč, je povedala za STA.
Iskanje oseb v vagonih z glino.
Pri intervenciji je bil prisoten tudi poveljnik prostovoljnega društva gasilcev Mihalovec Peter Herakovič, ki je za STA povedal, da so bile znotraj vagonov nekakšne lesene hiške, ki so ljudem omogočale, da so prišli do kisika. Na hiškah je bila glina, vhode do njih pa so zaprli z večjim grudom. "To so bili nekakšni rovi," je povedal Herakovič.
Ljudje, ki so jih našli v vagonih, so bili prestrašeni in po poveljnikovem mnenju v takšnem stanju ne bi več dolgo zdržali, največ nekaj ur. "Sploh tisti, ki smo jih reševali zadnje, so bili v obupnem stanju," je pojasnil.
Na vprašanje, kako je intervencijo doživel sam, je povedal, da je bila to zanj rutina, saj je bil prisoten že v več podobnih posredovanjih. Pohvalil je vodnike psov in kinološko društvo. "Izredno požrtvovalno so delali, imajo super dresirane pse," je povedal. Po njegovi oceni brez njih ne bi našli niti polovice migrantov.
