Velja izpostaviti, da je v Sloveniji le 67 reguliranih poklicev, 15-krat manj od akreditiranih študijskih programov. Po besedah Žive Korda, sveže diplomantke prve bolonjske stopnje na študiju biopsihologije, so kandidatom za študij pristojni z univerze res omenjali velike možnosti za zaposlitev po koncu študija, toda precej hitro so nato po vpisu do njih prišle tudi informacije, da se utegnejo stvari zaplesti.
Ob tem pravi, da je, tudi če bi bil poklic diplomirani biopsiholog reguliran, vprašanje, koliko diplomantov bi dobilo zaposlitev v javnem sektorju. Tudi diplomanti sorodne študijske smeri – psihologije, katerih poklic je reguliran, imajo zelo velike težave pri zaposlovanju v javnem sektorju. Sicer pa velja danes za katerikoli poklic, da je fakulteta zgolj osnova, nujna za uspeh pri zaposlovanju je usvojitev znanj in veščin, ki jih fakulteta ne zagotavlja.
Živa se je odločila, da si bo v času študija vzela leto dni premora, tako da odhaja na Novo Zelandijo, kjer bo kombinirala delo in potovanja. Za zdaj še ne ve, kje se bo zaposlila, izkušnje ima z delom natakarice, lahko bi delala tudi v hotelskem turizmu, ne bi se branila niti obiranja sadja ali česa podobnega.
Glede študija poudarja, da zgolj z diplomo na prvi bolonjski stopnji »še nisi nič«, skratka si slabo zaposljiv, pri biopsihologiji jo je pritegnilo, da gre za interdisciplinarno smer, nadgradnjo klasične psihologije. S študijem je bila zadovoljna, sicer pa se sproti spreminja, program sedanjega prvega letnika je boljši kot prej. Na kateri smeri bo nadaljevala študij, se še ni odločila.
Možnosti zaposlitve vidi v zasebnem sektorju, na vseh delovnih mestih, kjer so psihologi, posebej pa na primer na področju klinične psihologije in nevropsihologije. Ali utegne na Novi Zelandiji ostati dlje časa oziroma si tam morda urediti življenje, je prezgodaj razmišljati, dodaja Živa.