"Digitalna" Slovenija: digitalizacija javne uprave in pridobivanja dovoljenj, bon za pridobivanje e-veščin ...

Strateški svet, ki je bil ustanovljen aprila, je v prvi paket predlogov vključil rešitve za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. "Posebno pozornost smo namenili pomoči ranljivim skupinam, vračanju slovenskih IT in drugih strokovnjakov iz tujine in krepitvi kibernetske varnosti," je danes na novinarski konferenci poudaril Andrijanič.

Na področju javne uprave in digitalne družbe je svet predlagal "rešitve, ki bodo poenostavile življenje državljanov in jim prihranile veliko časa ter živcev pri poslovanju z državo," je dejal. Med njimi so e-gradbeno dovoljenje in e-osebna izkaznica, virtualno okence ter ukinitev prometnega dovoljenja.

Glede e-gradbenega dovoljenja je vodja delovne skupine za javno upravo in digitalno družbo Gregor Macedoni povedal, da bi šlo za digitalizacijo celotnega postopka pridobivanja, državljan bi lahko ves čas spremljal status svoje vloge. Predpogoj za uvedbo e-osebnih izkaznic je zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, je spomnil.

Pri prometnem dovoljenju bi šlo za ukinitev samega dokumenta, ostali pa bi vsi procesi, vezani na status vozila v prometu. Družinam bi vlada prišla nasproti z informativnim izračunom družinskih prejemkov, vsem davkoplačevalcem pa z uvedbo t.i. davčnega trajnika za avtomatično plačevanje obveznosti. Svet predlaga tudi ustanovitev službe vlade za digitalno preobrazbo, ki bi jo vodil minister za digitalno preobrazbo.

Pri zdravstvu se je skupina odločila za ukrepe, ki lahko po Andrijaničevih besedah "s pomočjo naprednih tehnologij rešujejo življenja, prihranijo milijone pri javnem naročanju in skrajšajo čakalne vrste".

Vodja delovne skupine za zdravstvo Igor Zorko je pojasnil, da bi v prvi vrsti zagotovili storitev e-oskrbe na domu za 5000 najbolj ogroženih starostnikov, invalidov in težjih kroničnih bolnikov. Uvedli bi telemedicinsko obravnavo kroničnih in onkoloških bolnikov. Z vzpostavijo mobilne aplikacije bi posamezniku omogočili enostaven dostop do lastnih zdravstvenih podatkov, zdravstvenih potrdil, napotnic in receptov. Odpravili bi izmenjavo papirne zdravstvene dokumentacije med izvajalci zdravstvenih storitev.

Na področju gospodarstva bi poenostavili poslovanje podjetij z državo, spodbudili nastajanje startupov in privabili slovenske IT in druge strokovnjake iz tujine. Med konkretnimi ukrepi so e-notarske storitve, je pojasnil vodja delovne skupine za gospodarstvo in podjetniško okolje Mark Pleško in dodal, da bi to omogočilo izvajanje večjega dela teh storitev na daljavo. Uvedli bi tudi enotno poročanje podjetij državi prek ene platforme, iz katere bi nato različni državni organi črpali podatke.

Svet bi administrativno razbremenil delo na daljavo, omogočil možnost video identifikacije za odpiranje računov pri bankah in podjetjih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo virtualnih valut, uvedel sistemske spodbude za naložbe institucionalnih vlagateljev v startupe ter s spremembo davčne politike spodbudili nagrajevanja zaposlenih z delnicami in opcijami podjetja.

Med predlogi na področju izobraževanja je digitalni bon za pridobivanje e-veščin. Kot je pojasnila Ajša Vodnik, ki vodi delovno skupino za izobraževanje, bi ga lahko unovčili pri ponudnikih izobraževanj oz. tečajev, izbranih na javnem razpisu. V prvi fazi bi lahko bili do bonov upravičeni upokojenci.

Svet predlaga tudi uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v srednje in osnovne šole ter prilagoditev celotnega učnega programa. Digitalizirali bi učne procese v šolah in okrepili študijske programe z IKT vsebinami.

Na področju digitalne diplomacije naj bi rešitve "postavile Slovenijo na mednarodni zemljevid tehnoloških talentov, inovacij in investicij", je dejal Andrijanič. Zato so med drugim predlagali vzpostavitev razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini v ZDA in mednarodnega centra za uporabno umetno inteligenco v Sloveniji.

Marko Grobelnik, ki je na čelu delovne skupine za nove tehnologije, je med predlaganimi ukrepi izpostavil enotno platformo, ki bi povezovala različne oblike javnih in drugih prevozov. Nadgradili bi mednarodni poligon za kibernetsko varnost ter vzpostavili poseben del rezervne sestave Slovenske vojske za strokovnjake na področju kibernetske varnosti. Prav tako bi uvedli obvezno samodejno podnaslavljanje TV programov, kar bi gledalcu omogočalo, da vključi podnaslavljanje za slovenski jezik.

"Veseli nas, da je vlada na zadnji seji sprejela predlagani paket ukrepov in srčno upamo, da bodo kmalu storjeni prvi koraki v smeri njegove implementacije," je še poudaril Andrijanič. Kot je dodal, morajo zdaj ministrstva pripraviti načrte, iz katerih bo razvidno, kateri koraki so potrebni za implementacijo posameznega ukrepa, pa tudi, koliko bi to stalo.

Glede morebitnih pomislekov informacijske pooblaščenke pa je Andrijanič zatrdil, da je skupina odprta za dialog. Ob tem je dodal: "Če je neka rešitev možna na Švedskem, v Nemčiji, v Avstriji in v Švici, verjamem, da jo je mogoče implementirati tudi v Sloveniji."