Delodajalci od nove vlade pričakujejo nadaljevanje izvajanja reform

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so za STA poudarili, da podpirajo spremembe, ki bodo okrepile prožnost delovnih razmerij in zmanjšale administrativna bremena, vendar pa še zdaleč niso zadovoljni z reformo trga dela, saj ta po njihovem mnenju prinaša premalo ukrepov, ki bi povečali zaposlovanje. "Od nove mandatarke pričakujemo, da bo pri sklepanju koalicijske pogodbe to upoštevala," so poudarili.

Od nove vlade prav tako pričakujejo hitrejšo zdravstveno reformo, ki bo odpravila bojazni podjetij o višji prispevni stopnji, saj to za gospodarstvo nikakor ne bi bilo več vzdržno. "Nujno se moramo zavedati, da so slovenska podjetja že zdaj prezadolžena in podkapitalizirana, ta kapitalski krč pa ogroža tudi delovna mesta," opozarjajo na GZS.

Dodatno obremenjevanje podjetij bi bilo po njihovem mnenju neodgovorno, zato bi morali novi koalicijski partnerji gospodarstvo razbremeniti visokih dajatev, znižati trošarine in odpraviti dvig prispevka za obnovljive vire energije. Vsi našteti ukrepi bodo, kot opozarjajo na GZS, nujni za ustvarjanje poslovnega okolja, ki bo bolj vabljivo za tuje investitorje, obenem pa tudi za domače vlagatelje.

"Nova koalicija rasti ne sme graditi na umetnem in fiktivnem dvigovanju domačega povpraševanja, temveč na kvalitetnih in racionalnih strateških investicijah ter podpori izvozno usmerjene ekonomije znanja z bistveno višjo dodano vrednostjo od zdajšnje," še opozarjajo na GZS.

Nekoliko bolj zadržani pa so v prvih odzivih na izvolitev nove mandatarke na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer zagovarjajo stališče, da se ne vmešavajo v dnevno politiko, pridržujejo pa si pravico vplivati na zakonodajo s področja malega gospodarstva in ocenjevati delo vlade na tem področju, še posebej pa resornih ministrov in njim podrejenih državnih uradnikov.

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa se je vprašala, ali smo v Sloveniji po neuspehih tako vlade Boruta Pahorja kot Janeza Janše uvideli, da krizo v Sloveniji poglablja politika, ko se ni zmožna dogovoriti o ključnih ciljih in viziji Slovenije in ki spodbija, namesto da bi krepila, pravno državo.

Šmučeva je v izjavi za STA opozorila, da je bilo gospodarstvo, ki je svetovalo vrsto ukrepov, s katerimi bi hitreje izšli iz krize, do zdaj praviloma preslišano. Tveganja, pred katerimi so gospodarstveniki opozarjali, pa so se na koncu uresničila.

Razmere v državi tako zaznamujejo krčenje gospodarstva, rekordna raven brezposelnosti in stečajev, ohromljen bančni sistem in ljudje, ki se izseljujejo iz Slovenije. "To so trendi, s katerimi se bo morala resno in predvsem strokovno ukvarjati katera koli vlada, ki to ni postala zato, da bi vladala, temveč da bi služila in vodila," pravi Šmučeva.

Nova vlada bo imela po njenih besedah še slabši izhodiščni položaj, kot sta ga imeli prejšnji dve. "A ne moremo si privoščiti, da bi izgubili še kako leto. Zato potrebujemo politiko, ki bo prisluhnila različnim stranem, v prvi vrsti pa stroki, da bi se znala odločiti v širše in dolgotrajnejše dobro in to zagovarjati, četudi ni popularno," je jasna Šmučeva.

Predvsem pa je po njenem prepričanju ključna strnitev okoli vizije razvoja Slovenije. Spomnila je. da so v Združenju Manager že pred časom ponudili Zavezo za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020, s katero pozivamo k dogovoru med gospodarstvom, politiko in državljani o preboju Slovenije med 15 najrazvitejših evropskih držav do leta 2020.

Če bo mandatarki Alenki Bratušek uspelo vse ključne igralce strniti okoli tega cilja, bo to po mnenju Šmučeve zgodovinski dosežek, ki bo vzpodbudil gospodarsko okrevanje in povrnil zaupanje med družbenimi skupinami.