Da bi zašili tajkune, je treba slediti premoženju
15. sep. 2012 5:01 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
Po besedah dr. Bojana Dobovška, izrednega profesorja za kriminalistiko na ljubljanski fakulteti za varnostne vede, so strokovnjaki že več let opozarjali, da so ključni problem pri škodljivih menedžerskih prevzemih in širše pri gospodarskem kriminalu banke. Pri tem ni nujno, da so njihova vodstva zagrešila kazniva dejanja, lahko gre tudi za nesposobnost, pri čemer so odpovedali tudi nadzorni sveti.
Nadzorniki že po zakonu glede oškodovanja družb odgovorni s svojim premoženjem. V zvezi s sumi korupcije je treba preveriti tokove denarja za vsaj minulih deset let. Povsem jasno se mu zdi, da je razlog, zakaj do preiskav dodeljevanja kreditov ni prišlo že prej, v pomanjkanju politične volje za to. Ker gre za nepravilnosti v državnih bankah, se niti politiki ne morejo izogniti svojemu delu odgovornosti, tudi pri njih je treba proučiti, ali so se v času dajanja spornih kreditov obogatili. Vprašanje je še, ali je Banka Slovenije kot nadzornik nad delovanjem bančnega sistema, odigrala svojo vlogo. Dobovšku se zdi ključen problem v Sloveniji v tem, da se ljudi v nadzornih organih postavlja na podlagi zvez in poznanstev.
Vseeno ugotavlja, da se zadeve počasi le premikajo na bolje. Kazenski pregon je namenjen za najhujše primere in tu že prihaja do prvih sodb. Tudi policisti in tožilci se na tem področju še učijo, a napredujejo. Pri organih pregona je pomembno, da ne smejo biti pod vplivom politike. Za krepitev zaupanja v pravno državo v vsakem obdobju velja, da se mora ujeti veliko ribo iz stranke, ki je tedaj na oblasti, pravi Dobovšek. Mora se slediti premoženju v tujini in ozadju denarja, ki se vrača v Slovenijo. Dokler bodo imeli Slovenci podjetja v davčnih oazah, namesto da bi plačevali davke v Sloveniji ter tu zaposlovali ljudi, o njihovi zavednosti ne moremo govoriti.
VEČ V TISKANI IZDAJI