Čuš je ogorčen: O moji listi so odločali člani stranke, ki me toži

Čuša je zmotil še odziv predsednika DVK Dušana Vučka, ki tudi po odločitvi vrhovnega sodišča, da spremeni odločbo DVK in potrdi kandidatno listo stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, meni, da Čušu ni dolžan opravičila.

Čušu je DVK namreč zavrnila kandidatno listo v enoti Ljubljana Center, ker je bila na njej Milena Babič, ki je bila sočasno kandidatka stranke SD v volilni enoti Ptuj. Čuševim je s pritožbo na vrhovno sodišče uspelo doseči, da stranka lahko kandidira v volni enoti Ljubljana Center, vendar brez kandidatke Babičeve, zato ima na kandidatni listi eno ime manj.

Naša stranka je bila oškodovana ter postavljena v neenakopraven položaj z drugimi, saj smo se namesto s pripravami izvajanjem kampanje, morali ukvarjati s pritožbo na napačno in škodljivo odločitev DVK, piše Čuš v izjavi.

»Še vedno smo mnenja, da pravnih podlag DVK ni imela in da je zmotno (celo po oceni Vrhovnega sodišča) interpretirala eno pravno podlago, glede druge pa menimo, da tudi razlaga, kot izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča (104 člen ZVDZ) ni ustavno pravno skladna,« meni Čuš.

Predsednik Zelenih še opozarja, da »V DVK sedi 12 oseb, članov in njihovih namestnikov, pri čemer je enostavno neverjetno, da DVK, sploh glede na zahtevo po izločitvi, ni zmogla spoštovati tudi tako osnovnega pravnega standarda kot je zagotovitev objektivnega videza nepristranskosti.«

Izpostavlja, da sta o njegovi zadevi odločala člana DVK iz »stranke, ki toži nosilca liste in je z njem tudi v javnem sporu« (SDS toži svojega nekdanjega člana Čuša) ter član stranke, ki pravzaprav nikoli ni znala pojasniti njene vloge v celotni zadevi (SD, ki je na svoji listi v Ptuju kandidirala Babičevo). Ogorčen je, ker so omenjeni člani uporabili najhujši možni ukrep, se pravi izločitev liste, in odločanje o primernosti ukrepa prepustili sodišču.

Objavljamo Čuševo izjavo:

ALI JE GOSPOD VUČKO SPLOH KOMPETENTEN ZA DIREKTORJA DVK?

V naši stranki smo z zanimanjem prebrali odziv g. Vučka na našo zahtevo po opravičilu, pri čemer smo pravzaprav pričakovali odgovor, da so zaradi nejasne zakonodaje bili prisiljeni poseči po interpretacijah pravil, da so delo opravili v skladu z merili stroke in da upajo, da nas njihovo napačno stališče, skupaj s celotnim postopkom preverbe kandidatnih list, ni prikrajšalo pri vodenju volilne kampanje. To bi nam dalo zadoščenje za trud, ki smo ga morali vložiti za dosego svojega prav. Roko na srce, priznati je treba, da je bila naša stranka oškodovana ter postavljena v neenakopraven položaj z drugimi, saj smo se namesto s pripravami izvajanjem kampanje, morali ukvarjati s pritožbo na napačno in škodljivo odločitev DVK.

Pravzaprav nas tako ton kot vsebina izjave g. Vučka negativno presenečata in menimo, da gre za odgovor, ki bi od odgovornih nedvomno terjal ponovno presojo njegovih kompetenc za vodenje te službe.

Naša stranka nima težav s sestavo DVK kot take, tudi ne glede imenovanja in delovanja kandidatov političnih strank v njem, kar pa ne velja za konkretni primer. V DVK sedi 12 oseb, članov in njihovih namestnikov, pri čemer je enostavno neverjetno, da DVK, sploh glede na zahtevo po izločitvi, ni zmogla spoštovati tudi tako osnovnega pravnega standarda kot je zagotovitev objektivnega videza nepristranskosti iz 23. člena Ustave RS – pri čemer se ta sicer nanaša samo na sodišča, je pa vsebino mogoče analogno razlagati tudi v sklopu načela pravne države iz 2. člena Ustave. Ob upoštevanju da:

-        sta v zadevi odločala ravno člana DVK iz stranke, ki toži nosilca liste in je z njem tudi v javnem sporu in član stranke, ki pravzaprav nikoli ni znala pojasniti njene vloge v celotni zadevi, ob obstoju drugih članov, ki bi lahko odločali;

-        prakse ustavnega sodišča, da se videz nepristranskosti ocenjuje po njegovih učinkih;

-        razprave dotičnih članov na sami seji, da se pač uporabi najhujša možna posledica in naj potem že sodišče odloči

Jasno je, da standardu objektivne nepristranosti v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno. V naši stranki se zavzemamo in se bomo zavezovali, da takšen arbitraren poseg nosilcev oblasti terja uveljavitev odgovornosti, zaradi neposrednega nespoštovanja Ustave in ustavnega reda v Republiki Sloveniji.

Nadalje bi v zvezi z navedbo glede obstoja pravne podlage za odločitev DVK radi ponovno poudarili, da je zakon tu nejasen in da je sicer v prvi vrsti obveza zakonodajalca, da so zakoni jasni, da pa izvajalci predpisov le-teh ne morejo in ne smejo razlagati arbitrarno, v škodo posameznikov in njihovih pravic pa le in samo ob poudarjenem testu sorazmernosti, ki v sami odločbi DVK sploh ne obstaja. Še vedno smo mnenja, da pravnih podlag DVK ni imela in da je zmotno (celo po oceni Vrhovnega sodišča) interpretirala eno pravno podlago, glede druge pa menimo, da tudi razlaga, kot izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča (104 člen ZVDZ) ni ustavno pravno skladna, sploh na dikcijo 57. člena ZVDZ.

Naša stranka podpira prizadevanja določenih posameznikov, ustavno pravnih strokovnjakov, ki opozarjajo na manjko ustavno pravnega razmisleka v zvezi z odločanjem upravnih organov in nasploh zanemarjanja ustavnosti kot predpogoja delovanja naše družbe. Upamo, da bomo po volitvah aktivno prispevali k krepitvi pravne države, tudi s terjanjem odgovornosti pri nezakonitih posegih v človekove pravice, še zlasti ko so le-ti pomanjkljivo in slabo utemeljeni.

Z lepimi pozdravi,

Andrej Čuš