Sledijo NSi z nosilko liste Ljudmilo Novak (8,3 odstotka), DeSUS z Igorjem Šoltesom (8,2 odstotka) in Levica z Violeto Tomić (7 odstotkov). SAB z Angeliko Mlinar je podporo napovedalo 4,2 odstotka vprašanih, SMC z Gregorjem Peričem pa 0,6 odstotka. Volitev se ne namerava udeležili 6,9 odstotka vprašanih, 14,8 odstotka pa še ne ve oziroma se še ni odločilo.
Ob upoštevanju le tistih vprašanih, ki nameravajo oditi na volitve in so navedli, koga bodo obkrožili, bi LMŠ in SD zbrali vsaka slabih 22 odstotkov glasov, koalicija SDS in SLS pa 20 odstotkov. Omenjenim trem strankam se nakazuje, da bi dobile po dva evropska poslanca. Možnost, da dobijo po enega, pa se nasmiha NSi, DeSUS in Levici.
NSi, Levici in SDS (v sodelovanju s SLS) se na volitvah v Evropski parlament nakazuje tako rekoč enak rezultat, kot bi ga dosegle, če bi bile danes volitve v državni zbor. Pri nekaterih strankah je slika drugačna. SD, DeSUS in tudi SAB na evropskih volitvah kaže precej bolje, kot je njihova trenutna priljubljenost na domačem terenu, LMŠ pa znatno slabše. Kot navaja časnik Dnevnik, je križanje rezultatov pokazalo, da se zdi to, kdo je nosilec liste, daleč najmanj pomembno privržencem SDS, daleč najbolj pa podpornikom LMŠ.
Telefonsko anketo je med 9. in 11. aprilom agencija Ninamedia izvedla za časnika Dnevnik in Večer ter RTV Slovenija. Anketiranih je bilo 700 oseb.
Dnevnik danes objavlja tudi del ankete, v kateri so sodelujoče spraševali o tem, kdo je po njihovem mnenju odgovoren za nizke ocene pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Skoraj dve tretjini jih odgovornost pripisuje vladi, 12 odstotkov SV, 16 odstotkov pa obema.
Največ vprašanih, 40,2 odstotka, je kot glavni razlog za slabo pripravljenost SV navedlo pomanjkanje finančnih sredstev, 27,6 odstotka slabo strokovno usposobljenost pripadnikov SV, 4,2 odstotka pa pomanjkanje tehničnih sredstev.
Da bi država morala povečati delež sredstev za vojsko, meni 54 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa jih je mnenja, da je sedanji delež sredstev ustrezen. Da bi bilo treba vojski v prihodnje nameniti več denarja, menijo zlasti volivci DeSUS, SDS in NSi, anketiranci v starostni skupini nad 60 let, glede na spol pa bistvenih razlik ni zaznati.