Andreja Černak Meglič je napovedala glas podpore poslancev SD družinskemu zakoniku. Po njenem mnenju je razlogov za sprejem družinskega zakonika več, največji razlog pa korist in zaščita otrok. Glede nasprotovanja zakoniku pravi, da so strokovne argumente preglasila ideološka prepričevanja.
Vendar pa so v poslanski skupini SD pristali na kompromisno različico zakonika zato, ker so ocenili, da razmere v družbi še niso take, da bi lahko ljudje sprejeli možnosti, da bi istospolni partnerji lahko posvojili otroka. Odrekanje pravice, da istospolni partner posvoji biološkega otroka svojega partnerja, po njenem mnenju ustvarja "pankrte 21. stoletja". Kot je še poudarila, predlog družinskega zakonika priznava drugačnost, je pa ne promovira in ne spodbuja.
France Cukjati je napovedal, da bodo poslanci SDS glasovali proti predlogu družinskega zakonika. "To, kar je pred nami, ni več družinski zakonik. Je le neka neužitna zmešnjava idej, med katerimi izstopajo tiste kontradiktorne določbe, s katerimi vlada vztrajno sledi zahtevam številčno majhnih, a uspešno agresivnih lobijev," meni poslanec SDS.
Kot pravi, poslance SDS najbolj moti opredelitev družine v zakoniku, zanj je takšna opredelitev degradacija družine, pripombe pa je imel tudi glede možnosti posvojitve. Boji se namreč, da ne bo ustreznih kriterijev za posvojitve in da bodo istospolni pari lahko posvajali otroke, ker bodo pač na vrsti, ob tem pa bodo na škodi zakonci oz. raznospolne družine.
Vito Rožej je napovedal, da bodo poslanci Zares podprli zakonik. Kot pravi, je osnovni cilj zakonika zagotovitev otrokovih koristi v družinskih razmerjih pa tudi v postopkih pred sodiščem. Poudarja, da bodo odločitve o posvojitvah tudi v prihodnosti sprejete na podlagi strokovnih kriterijev.
Poslanci SLS po besedah Jakoba Presečnika družinskega zakonika ne bodo podprli. Dejal je, da je zakonik potreben in dober v večini določil, nesprejemljiva pa je po njihovem mnenju definicija zakonske zveze in družine ter določila glede pravice do posvojitve s strani istospolnih parov.
Franc Jurša pravi, da bodo poslanci DeSUS glasovali po svoji vesti, saj da imajo nekateri pomisleke zaradi "večinskega mnenja državljanov in državljank". Sicer pa pravi, da je po 35 letih veljavnega zakonika treba spremeniti in posodobiti to področje.
Poslanka SNS Sara Viler je dejala, da je dolgotrajna razprava in obravnava zakonika pripeljala do točke, ko z njim zaradi kompromisa ni zadovoljna ne koalicija ne opozicija. Napovedala je, da poslanci SNS zakonika ne bodo podprli, "ker to ni samo družinski zakonik".
Vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic je sicer dejal, da je družinski zakonik zelo obsežen in moderen zakon, ki pritiče moderni družbi, kakršna hočemo biti, in je odziv na stanje v družbi. Zagotavlja, da z možnostjo posvajanja biološkega otroka istospolnega partnerja ne bo ogrožena nobena vrednota in pravica tradicionalne družine.
Hkrati pa je dejal, da kompromisna različica za poslance LDS ni sprejemljiva, saj ne pristajajo na delitev človekovih pravic, zato zakonik ne bo dobil njihovih glasov podpre.
Nepovezani poslanci bodo po besedah Vilija Rezmana podprli zakonik. Kot je dejal, ne moremo vztrajati na predsodobnem času, ki ga ni več. Tako so prepričani, da se tradicionalni družini ne jemlje prav nič. Prav je dopustiti razlike in drugačna razmerja, ki se tako ali tako vzpostavljajo, je še dejal.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je družinski zakonik označila kot kakovosten in napreden. Poudarila je, da so v predlogu zakonika sledili praksi sodišč, centrov za socialno delo, spoznanjem teorije ter mednarodno-pravnim trendom. Predlog celovito ureja celotno družinsko pravo, korist otroka pa je osnovno načelo zakonika in je bilo vodilo pri oblikovanju posameznih členov.
Minister za delo Ivan Svetlik je poudaril, da družinski zakonik idealnemu tipu družine, v kateri živi polovica državljank in državljanov, ničesar ne odvzema. Zatrdil je, da nasprotniki zakonika niso navedli niti enega argumenta za trditve, da bi zakon razvrednotil tovrsten tip družine. "Druga polovica nima te želje ali sreče in če jih želimo postaviti v drugi plan, bi šlo za razvrednotenje njihovega življenja," je pojasnil.
Poslanec SDS Marijan Pojbič poudarja, da ni res, da predlog zakonika ne izenačuje istospolnih partnerskih zvez s heteroseksualnimi. Ob tem se pa sprašuje: "Kako lahko ti izenačiš dva geja z heteroseksualno družino, ki skozi reprodukcijo skrbi za obstoj človeštva? Kako lahko to naredita dva geja?"
Poleg tega pravi, da nima težav s tem, da "istospolne partnerske zveze normalno funkcionirajo, normalno živijo, da se imajo radi". Ampak slednji po njegovem mnenju ne sodijo v družinski zakonik, ampak sodijo v zakon o istospolni partnerski skupnosti, ki že obstaja.
Poslanec Zares Franco Juri pa pravi, da ko govorimo o zakonu, ki s konkretnimi členi in zakonskimi pristopi ureja sobivanje in sožitje med osebami, govorimo predvsem o pravicah človeka, da znotraj te zakonodaje najde enakopravno mesto v družbi. Danes ne govorimo o biologiji pa o naravnih skupnostih, ampak o zakonodaji, ki ne more biti utemeljena na naravnih zakonih, ampak je nadgradnja, ki je človeška, kulturna, je dejal.
Dodal je še, da danes nismo več v srednjem veku, v času lova na čarovnice, v času cerkvene inkvizicije. "Smo v 21. stoletju, naši odnosi in naša obzorja so nekoliko širša, pojem svobode ima smisel, saj smo dali skozi kar nekaj hudih vojn in kar nekaj totalitarizmov, ki niso samo ideološki, in prav zaradi tega danes govorimo o odnosih in odgovornosti, ki jo imamo do vseh skupnosti, zlasti do otrok, v tem novem kontekstu," je dejal.
Poslanec SLS Janez Ribič poudarja, da številni pravni strokovnjaki opozarjajo, da je pomen sklenitve zakonske zveze stvarno utemeljen v zasnovanju družine. "Zakonska zveza je najlepša oblika človeške združitve, seveda med možem in ženo," pravi Ribič.
V tehtanju pravic otroka in pravic istospolnih partnerskih skupnosti pa se bodo poslanci SLS zagotovo vedno postavili na stran naravne pravice otroka do obeh staršev, je dejal.
Poslanka SD Majda Potrata je dejala, da se ji zdi zelo nesprejemljivo, da bi država predpisovala, kdaj je zakonska zveza osmišljena. "Država nima absolutno nobene pravice posegati v to, da določa zakoncema, kakšen smoter naj izpolni njuna zakonska zveza, ker sta se za zakonsko zvezo odločila sama in ji bosta vsebino tudi določala sama," pravi.
Poleg tega je dejala, da nasprotnike družinskega zakonika moti pravzaprav vse, kar ni po njihovem modelu. In to je omejevanje posameznikove svobode, posameznikove svobode izbire načina življenja, ki ne ovira nikogar. In naloga vsake civilizirane družbe je, da večina varuje pravice manjšine, je še pristavila.
Po mnenju poslanca SNS Mirana Györka je predlog družinskega zakonika "eklatantno nasilje nad državljani in v osnovi za zlorabo trenutne moči politične oblasti". Osnovni argument vlade o pravicah in koristih otrok ga ni prepričal, saj je po njegovem mnenju "preveč prozoren in očitno gre zgolj za zavzemanje za ugodnosti določene skupine, torej izjemno majhnega števila homoseksualcev in lezbijk".
Glede na vsebino predloga poslanca SNS ne bi čudilo niti, "da bi rekli, da je še kanibalizem ali pa ljudožerstvo sprejemljivo. So tudi ljudje, običajni ljudje kot vsi ostali, le prehranske navade imajo pač malo drugačne," je ponazoril.
Poslanci DeSUS in LDS se k razpravi niso prijavili.
