Volivci bomo spet kmalu vabljeni na volišča. Najbrž bo to 11. marca, ko bomo v enajstih občinah na nadomestnih volitvah volili tudi župane. Odločili bomo o usodi družinskega zakonika, ki ga je Pahorjeva vlada pod taktirko ministrov Katarine Kresal in nato Ivana Svetlika – ne glede na svarila pred referendumom – potiskala skozi parlamentarno proceduro. Še zadnji poskus zatekanja k ustavnemu sodišču se je pričakovano izjalovil.
 

Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki jo vodi Aleš Primc, bo že danes nadaljevala zbiranje podpisov. Ker je pred prekinitvijo zaradi presoje ustavnega sodišča v dveh dneh zbrala že več kot 25.000 podpisov, bo lahko potrebnih 40.000 podpisov v državni zbor vložila že v nekaj dneh in tako zagotovila, da bi bil lahko referendum na dan nadomestnih volitev županov.

Če bodo seveda vse občine, v katerih so njihovi župani postali poslanci, sodelovale pri proračunskem varčevanju in se strinjale s priporočilom državne volilne komisije, da naj bodo volitve na isti dan. Ker Ljubljana ponuja možnega mandatarja, tudi sodelovanje daleč največje mestne občine ne bi smelo biti izjema.

97 dni za pet proti štiri

Ustavni sodniki so za iskanje potrebne večine za odločitev potrebovali 97 dni. Res so jo sprejeli s petimi glasovi proti štirim, vendar lahko iz ločenih odklonilnih mnenj zlahka razberemo, da nihče ni glasoval proti, ker bi se sodišče izognilo vsebinski presoji oziroma bi se strinjali z razlogi, ki jih je vlada oziroma državni zbor navedla v zahtevi za presojo ustavnosti posledic zaradi odložitve uveljavitve ali zavrnitve družinskega zakonika.

Razlog za zavrnitev zahteve je preprost: družinski zakonik se začne uporabljati eno leto po uveljavitvi, kar je enako času, v katerem je državni zbor vezan na izid referenduma. V tem času pa bi se ne glede na izid referenduma in kljub uveljavitvi družinskega zakonika še naprej uporabljala zakon o zakonski zvezi in družinski razmerjih ter zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ga je leta 2005 sprejele Janševa vlada.

Referendum torej ne more biti razlog za nastanek (dodatnih) protiustavnih posledic. V času, ko je vezan na referendumski izid, lahko državni zbor veljavno zakonodajo uskladi z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2006 (ureditev dedovanja istospolni partnerjev) in opravi tudi tiste uskladitve z ustavo, za katere meni, da so potrebne zaradi varovanja človekovih pravic.

Sodna ekonomičnost

Dr. Matej Avbelj, dekan Fakultete za državne in evropske študije, ocenjuje odločbo kot »preudarno zadržano v skladu z načelom sodne ekonomičnosti, ko sodišče v težkih zadevah odloči zgolj toliko, kolikor je treba«. V naravi stvari je, dodaja Avbelj, da dobra sodišča v sodbe zapišejo manj kot več, preostala ustavnopravna vprašanja pa pustijo za morebitne nove primere v prihodnje. »Tako se namreč gradi precedenčni sistem, na katerem temelji tudi sodna praksa slovenskega ustavnega sodišča. To je v tem primeru zgolj odgovorilo na zastavljeno vprašanje: ali bi z neuveljavitvijo zakona nastale protiustavne posledice. Precej očitno je bilo, da bo odgovor ne.«

VEČ V TISKANI IZDAJI