Čufer: Slovenska podjetja še vedno prezadolžena, bančne bilance še vedno šibke

Čufer je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) izpostavil, da slovenska podjetja večinoma še vedno ne morejo uživati koristi ekspanzivne denarne politike v območju evra.

Podjetja so namreč še vedno prezadolžena, bilance bank pa tudi po prvih prenosih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) še vedno šibke. Ta dva dejavnika se medsebojno krepita in vzdržujeta finančni krč.

Če bo Sloveniji uspelo prestrukturirati podjetja in tako prečistiti finančni kanal, se lahko rast po Čuferjevem mnenju hitro obnovi. Prestrukturiranje podjetij je zato prednostna naloga, mora pa biti celovito in ne le delno skozi reprograme ali moratorije.

Kot ključni orodji za ta namen je Čufer izpostavil DUTB, ki ima po njegovem mnenju finančno in kadrovsko sposobnost, da prestrukturira podjetja, k prestrukturiranju pa je pozval tudi banke same.

Od bank tako trenutno po njegovih besedah ne bi smeli pričakovati novega posojanja, ampak predvsem sodelovanja pri razdolževanju podjetij.

Če prestrukturiranje podjetij ne bo uspelo, se po ministrovem prepričanju ne bo uspelo niti s čiščenjem bilanc bank.

Proces prestrukturiranja sicer traja, a v prvih šestih mesecih tega leta je treba po Čuferjevih navedbah videti rezultate. Tudi od DUTB pričakuje, da se najprej posveti prestrukturiranju, šele nato unovčevanju premoženja.

Razdolževanje bo po ministrovem prepričanju postopno prispevalo tudi k popuščanju finančnega krča in zniževanju obrestnih mer na posojila. Likvidnost v bančnem sistemu je namreč zadostna.

Kot drugo ključno nalogo je Čufer izpostavil stabilizacijo javnih financ in obrat negativnega trenda pri javnem dolgu. Ta je namreč v zadnjih letih močno narasel in to skoraj brez učinka na rast, je opozoril.

Dolg je zato treba stabilizirati in nato začeti zniževati, saj njegovo breme duši gospodarstvo, je prepričan minister.

Želi si tudi, da bi ga Slovenija, potem ko naj bi v naslednjih letih s sedanjih 73 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) narasel na okoli 80 odstotkov, zniževala hitreje od zahtev na ravni EU in nazaj na raven 60 odstotkov BDP spravila prej kot v 20 letih.

V ta namen pa bo treba po njegovih napovedih razdolžiti tudi javni sektor in sprejeti nekaj resnih strukturnih ukrepov.

Omenil je pokojninsko reformo, prilagoditev stroškov in zaposlenosti v javnem sektorju, reformo sistema občin, revizijo subvencij in socialnih transferjev ter popolno prenovo porabe EU sredstev, tako da bodo imela ta največji možni učinek na rast.

A Čufer se zaveda, da ukrepi v javnem sektorju ne smejo biti prehitri, dokler se v Sloveniji ponovno ne vzpostavi finančni kanal in gospodarstvo ne zadiha.

Kot tretjo ključno nalogo ekonomske politike pa je izpostavil izboljšano korporativno upravljanje v državnih podjetjih skozi sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu in strategije upravljanja z državnimi naložbami ter privatizacijo določenih državnih naložb.

Upravljanje z državnimi naložbami je, tako Čufer, treba poenotiti, odločanje pa centralizirati. Razprava v koaliciji po njegovih besedah kaže, da želijo nekateri partnerji še vedno imeti svoje vrtičke, a to po njegovem mnenju ni dobro. Če politika v tem projektu ne bo uspela, mednarodna javnost Slovenije ne bo jemala resno, je opozoril.

V tej luči je prepričan tudi, da politika izvedbe privatizacije vseh 15 podjetij na seznamu, ki ga je potrdil DZ, ne sme postaviti pod vprašaj. Drugega privatizacijskega seznama pa ne bo, ampak bo to vlogo odigrala strategija upravljanja z državnimi naložbami.

Ministrstvo je prvi osnutek strategije že pripravilo, široka javna razprava o njej pa po ministrovih pričakovanjih verjetno sledi marca, po sprejemu zakona v DZ.

Kot tretji pomembni motor za rast slovenskega gospodarstva poleg vzpostavitve finančnega kanala in privatizacije pa je Čufer na koncu navedel še tuje neposredne naložbe.

Temeljitejše spremembe davčnega sistema v smeri manjše obremenitve dela in večje premoženja napoveduje čez nekaj let, a kot glavni razlog za slabo sposobnost sprejemanja tujih naložb Čufer vidi predvsem v tem, da postopki trajajo predolgo in da se vsi ključni deležniki prepočasi obrnejo. Zato bo tudi na tem področju treba sprejeti korenitejše spremembe.