Medtem ko zaradi gospodarske krize javnomnenjska podpora vladi Boruta Pahorja upada, se je gospodarski minister Matej Lahovnik povzpel do drugega najbolj priljubljenega politika v državi. Čudežni deček iz Velenja si avtoriteto gradi s populističnimi izjavami in ukrepi, med katerimi je tudi zadnji zakonski predlog o omejevanju plač direktorjev družb v večinski državni lasti.
Njegovi kritiki so prepričani, da gre le za kozmetično reševanje gospodarske krize, saj gospodarstveniki še vedno čakajo na ukrepe proti krizi, število brezposelnih pa se bliža sto tisočim.Najbrž ni naključje, da je še isti dan, ko je Dnevnik v svoji sobotni prilogi 17. oktobra objavil lestvico najboljše plačanih slovenskih direktorjev, Lahovnik za POP TV napovedal, kako bo ukrepal proti brezsramnim menedžerjem: »Poleg tega bom že v ponedeljek vložil zakon o omejitvi plač v podjetjih v večinski lasti države, ga poslal v medresorsko usklajevanje, ker mislim, da se morajo vzpostaviti normalna razmerja…«
V ponedeljek so ga nekateri novinarji že čakali, čeprav uradno izjavlja, da si ne želi medijske pozornosti, nato je pompozno izjavil: »Danes bom v medresorsko usklajevanje vložil zakon o omejitvi plač v podjetjih v večinski lasti države …« In tako se je tudi zgodilo. Ker je ministrstvo za gospodarstvo v odgovorih na naša vprašanja med drugim omenilo, da je bil predlog zakona že dlje časa v pripravi, verjetno ni naključje, da je Lahovnik počakal na ustrezno akcijo medija, ki ga lastniško obvladuje prijatelj njegovega strankarskega šefa Gregorja Golobiča.
Omejevanje direktorskih plač
Zanimivo je, da se je najbolj obregnil ob plačo prvega moža Primorja Dušana Černigoja, ki je bil na vrhu lestvice najboljše plačanih direktorjev (lani je za svoje delo skupno prejel vrtoglavih 776.402 evra bruto prejemkov): »Menedžer na vrhu lestvice je prejel znesek, ki je stokrat višji od minimalne plače v podjetju. To je nevzdržno za normalno demokratično družbo, kot je Slovenija.« Kakšno zvezo ima to z demokracijo, ni jasno, še manj, ali je Slovenija res normalna demokratična družba.
Gotovo pa je, da Lahovnik s svojim zakonom ne more vplivati na Černigojevo plačo, saj v tem podjetju država sploh nima deleža, ker si ga je polastila izbrana druščina s Černigojem na čelu. Lahko ga sicer še enkrat priprejo kot v času Janševe vlade, lahko mu banke zarubijo podjetje, če ne bo sposoben odplačevati kreditov, toda do takrat je Črnigoj neodvisen od Lahovnika in njegovih populističnih akcij.
VEČ V TISKANI IZDAJI