Slovenija še ni resnično pripravljena odpreti svojega gospodarstva tujim vlagateljem, je na današnjem poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Ljubljani ocenil veleposlanik ZDA Joseph A. Mussomeli. V zadnjem letu so manjkale tudi ključne reforme, je bil kritičen. Slovenija ima raka, ki ga je treba zdraviti, pa pravijo ekonomisti.
Kot je uvodoma dejal Mussomeli, je pred slabim letom dni v Slovenijo prišel precej optimističen glede prihodnosti. Leto dni kasneje je ta optimizem splahnel. "Nemogoče je ostati optimističen, ko pa ni bilo nobenega napredka pri odpiranju in reformiranju slovenskega gospodarstva ali pri izboljšanju dvostranskih gospodarskih odnosov," je poudaril.
Slovenija je letos znova zdrsnila na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma, in to kar za 12 mest, je spomnil veleposlanik. "Slovenija na boleč način spoznava, da ohranjanje statusa quo in položaja v globalnem gospodarstvu pomeni drseti vse bolj nazaj," je menil. Izpostavil je še, da se predstavniki ZDA izjemno trudijo privabiti ameriške vlagatelje v Slovenijo, a jih naša država znova in znova razočara s svojim odnosom in ravnanjem s potencialnimi investitorji.
"Kljub ustnim zagotovilom in lepo zvenečim izjavam Slovenija še ni resnično pripravljena odpreti svojega gospodarstva tujim vlagateljem," je dejal veleposlanik. Med težavami, s katerimi se srečujejo ameriška podjetja v Sloveniji, pa je izpostavil še domnevno korupcijo, prednost "insajderjev" pri javnih naročilih, zavlačevanje pri privatizaciji ter izgovarjanje na nacionalni interes, ki se ga zlorablja za zadrževanje tujih vlagateljev zunaj meja Slovenije.
Mussomeli je poudaril še, da se njegove besede ne nanašajo zgolj na eno politično stranko. "Konsenz in sodelovanje sta ključna za prihodnost Slovenije," je dejal ter ponovno pozval k odpiranju slovenskega gospodarstva, kar bo po njegovem mnenju pozitivno za obe državi.
V okviru poslovnega zajtrka je potekala tudi okrogla miza o prihodnosti globalne trgovine in industrije ter prihodnosti Slovenije, na kateri so sodelovali nekateri slovenski strokovnjaki. Ti so se strinjali v pozivu, da se morata tako Evropa kot tudi Slovenija reševanja svojih težav lotiti nemudoma, jasno in odločno.
Da so oblasti evropskih držav izjemno neučinkovite, je menil ekonomist Peter Groznik. "Delajo se, da se bodo stvari same uredile, čakajo na konec krize," je menil. Oblasti je pozval, naj prepoznajo realnost in začnejo delati, ne samo govoriti. Po Groznikovem mnenju je treba težave v območju evra reševati z jasnimi pravili, kako se je mogoče skupnosti držav pridružiti, kako se je potrebno v njej obnašati in nenazadnje dovoliti tudi možnost izstopa iz nje. "Grčija je insolventna, to si moramo priznati," je dejal in menil, da bi bilo za območje z evrom bolje, če nekaterim državam pusti, da odidejo.
Za Slovenijo pa Groznik rešitve vidi v oblasti, ki bo imela širok konsenz, ter v številnih manjših korakih. "Veliko je nepotrebne birokracije, pravni sistem je neučinkovit, izjemno smo neprijazni do tujih vlagateljev. To so stvari, ki se jih da narediti brez velikih sprememb in bi ustvarile tudi temelje za strukturne reforme," je menil.
Da bi evropski politiki, če bi nehali slepo podpirati Grčijo, povrnili nekaj zaupanja v območje z evrom, je ocenil tudi nekdanji minister za razvoj Žiga Turk. Sicer pa je izpostavil pomanjkljivost sodobnih voditeljev, ki imajo v javnosti izjemno dobro podobo, a ne zmorejo udejanjiti sprememb. Na evropski ravni voditeljem tudi manjka legitimnosti, saj uradniki v Bruslju niso bili izbrani s strani ljudstva.
Slovenija po njegovem mnenju trenutno potrebuje velik paket ukrepov, ki bi prepričal tuje investitorje, da smo resni glede zagotavljanja dobrih pogojev za njihovo poslovanje. Obenem pa bi morali prebivalstvu poslati jasen signal, da bo breme enakomerno razporejeno, da bodo tisti, ki prestopijo mejo zakona, kaznovani, koruptivni, insajderski in podobni posli pa ne bodo tolerirani. Sicer pa v Sloveniji manjka optimizma; ta bi po njegovem mnenju lahko prišel z novo vlado, ki bi imela mandat za reforme.
Da smo se razvadili v dolgih letih gospodarske rasti, je menil ekonomist Dušan Mramor. Ta je ocenil, da se Slovenija slepi glede trenutnega stanja, kar je ponazoril s primerom padca pokojninske reforme. "To je kot če ti zdravnik predpiše raka, ti pa to zanikaš," je poudaril. Sicer pa je poudaril, da je ključ do izhoda iz trenutne situacije profesionalizem. "Imamo raka in moramo ga zdraviti," je dejal ter izpostavil, da bi v idealnem primeru Slovenija imela profesionalno oblast z obeh političnih polov.
Sicer pa je poudaril še, da so krizni časi najboljši časi za reforme. Slovenija je po njegovem mnenju tu zamudila, saj je na primer pokojninsko reformo predstavila komaj leta 2010 in ne recimo že leto ali dve prej. Sam se je zavzel za določilo o omejitvi zadolževanja v ustavi ter za fiskalni svet, ki bi ne le podajal mnenja, ampak bi imel tudi možnost odločanja.
Da je potrebno kratkoročno predvsem rešiti krizo zaupanja, pa je menil Gonzalo Caprirolo iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Trenutna situacija po njegovem mnenju zahteva "koordiniran in odločen odgovor politikov, tudi v Sloveniji". Nato naj sledi fiskalna konsolidacija, vseskozi pa je potrebno spoštovati tudi institucionalni sistem, je menil.
