Uradno ga preganja državno tožilstvo zaradi kazenske ovadbe, ki jo je proti njemu podal kriminalist Aleksander Geršovnik. Zanj naj bi Cipot dejal, da je v predkazenskem postopku proti Kanglerju kršil človekove pravice in bi zaradi tega moral biti uvrščen v reprezentanco za evropsko prvenstvo kršenja človekovih pravic.
Cipot je na zaslišanju povedal, da so imele vse njegove navedbe v oddaji podlago oziroma temelj v sporočilih Odbora 2015 za človekove pravice iz Maribora in da je bil v njih kriminalist Geršovnik večkrat javno izpostavljen z imenom in priimkom. Med drugim v četrtem sporočilu z 18.9.2015 je bil Geršovnik imenovan kot kriminalist, ki je v svojem dokumentu oziroma uradnem pogovoru uporabil citat pogovora, za katerega ni imel odredbe oziroma ni pojasnil, kako je do njega prišel. Informacijska pooblaščenka je ugotovila, da ga je zbral s pomočjo neznane osebe, kar pomeni, da je prišel do njega protipravno in so s tem podani vsi elementi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
V šestem poročilu Odbora 2015 je Grešovnik naveden, da je Kanglerju onemogočil prosto izbiro priče pri hišni preiskavi, ampak je s seboj pripeljal svojo agentko. Njeni podatki so bili priloženi pri zahtevi za prisluhe Kanglerju, s čimer so bile znova kršene njegove človekove pravice. Nadalje je v enajstem sporočilu Geršovnik omenjen kot kriminalist, ki je v zadevi Ježovita pisal poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe in pri tem priložil prepise pogovorov, za katere ni imel odredbe pristojnega preiskovalnega sodnika, s čimer je spet Kanglerju kršil človekove pravice. Zaradi tega je poslancem državnega zbora pisal upokojeni višji kriminalistični inšpektor, v pismu pa je med hujše kršitve navedel prav hišne preiskave, ki jih je na Kanglerjevem domu opravljal Geršovnik.
V poročilu Odbora 2015 o osmi kršitvi človekovih pravic je Geršovnik omenjen, da je uporabljal izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov po oddanem poročilu, čeprav to izrecno prepoveduje tako interno navodilo generalnega direktorja policije kakor tudi sam zakon o kazenskem postopku (ZKP). Policija namreč ne bi smela zadržati nobenih kopij, ampak mora vse v celoti predati tožilstvu, Geršovnik pa je pa uporabljal originale prepisov, ki bi morali biti na tožilstvu, kar je kršitev ZKP in človekovih pravic v primeru Kanglerja.
Na koncu so se vse te kršitve Cipotu kot pravno nepodkovani osebi, ki pa že leta in leta kot novinar spremlja zadeve s področja pravosodja, zdele dovolj utemeljene, da je Geršovnika uvrstil v reprezentanco kršiteljev človekovih pravic v Sloveniji. Pristojni tožilec Branko Murmayer iz Murske Sobote na zaslišanju ni bil navzoč. Če bo sprožil kazenski postopek proti novinarju, ki je razkrival kršitve človekovih pravic v policiji, bomo to seveda zelo temeljito spremljali in obveščali javnost.