Četrt stoletja samostojne Slovenije: proslava ob 25. obletnici osamosvojitve

Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti poudaril, da je bila lepota osamosvojitve v tem, da je ljudi vključevala, ne izključevala, kar je bistveno in velja tudi za naše prihodnje izzive. Dodal je, da enotnost ni nastala čez noč, ampak je bila čudovit rezultat dialoga, sodelovanja in zaupanja.

Kot je poudaril Pahor, smo na podlagi enotnosti tako naposled odločali skupaj: "Skupaj smo odločali na referendumu, skupaj smo odločali na tak večer pred 25 leti ob razglasitvi države, skupaj smo se borili za to, da smo državo obranili pred agresorjem in skupaj smo si prizadevali za njeno mednarodno priznanje."

"Občudujemo narodno enotnost, ki je botrovala ustanovitvi lastne države. Slovenija je postala samostojna država, ker smo mi takrat to hoteli," je dejal Pahor. "Zato nas danes, nocoj, na predvečer praznika, upravičeno prevevajo občutki ponosa in samozavesti. Namreč vemo, da zmoremo. Zato v prihodnost ne gledamo s strahom, ampak gledamo z upanjem," je dodal.

Zavedanje, da je med nami veliko več tistega, kar nas povezuje kot tistega, kar nas razlikuje, nas je po Pahorjevih besedah ohranilo kot narod in nam omogočilo, da smo ustanovili državo. "Ta samozavest nas je vpela v evropsko družino narodov in držav. Zdaj se je znašla na novi preizkušnji, da vse to ohrani in še okrepi," je izpostavil.

Vse prelomne družbene spremembe bomo po Pahorjevih besedah sposobni zasukati v naš skupen prid, če bomo sodelovali in se ne bomo izključevali. "To je verjetno najbolj dragoceno spoznanje, ki nam mora biti vodilo za naprej," je dejal.

Imamo lastno državo ter smo vključeni v najbolj povezan del Evropske unije in zahodnega sveta, je izpostavil predsednik in ocenil, da smo ob pravem času na pravem mestu. Po njegovih besedah ni razlogov, da bi obžalovali takratno odločitev in vse poznejše odločitve vključno z vstopom v EU, Nato in druge integracije. "To ne pomeni, da smo z vsem zadovoljni. Še zdaleč ne. Toda to, kar smo skupaj ustvarili, nam omogoča, da imamo krmilo prihodnosti v svojih rokah," je navedel.

Po njegovih besedah sicer prihaja čas, ko bo treba za krmilo prijeti krepkeje in ga zasukati odločneje. Po njegovem sta možni le dve poti. Ena je vračanje k nacionalnim politikam, kar pomeni zaton EU, druga pa krepitev njene povezanosti in renesanso evropske ideje. Poudaril je, da je življenjskega pomena za Slovenijo, da se EU krepi. "EU bo federalna ali pa je ne bo," je ocenil in pozval k odločitvi o tem tudi na referendumu, če bi do njega prišlo.

Prihodnost je sicer označil z besedami, da "ne bo lahko, bo pa lepo". "Imamo izkušnje, imamo voljo, imamo vizijo. In nimamo takih problemov, ki jih ne bi mogli rešiti, če bomo sodelovali in bomo povezani. Potrebujemo dialog, sodelovanje in zaupanje. Med seboj in z drugimi narodi. Na koncu bomo znova uspeli," je sklenil Pahor.

Proslave se udeležujejo tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, italijanski predsednik Sergio Mattarella, madžarski predsednik Janos Ader, avstrijski predsednik Heinz Fischer in nemški predsednik Joachim Gauck. Pahor je nemškega kolega povabil, ker je Nemčija v času osamosvojitve Slovenije odigrala pomembno vlogo.

Pahor je pred začetkom proslave na Trgu republike pregledal častno četo Republike Slovenije. Tam so tudi dvignili zastavo, ki jo je tja prinesel večkratni svetovni prvak višji vodnik Matjaž Pristavec. S padalom v barvah zastave je doskočil na Trg republike, zastavo predal gardistom Slovenske vojske, ti pa so jo izobesili na drog.

Prizorišči so preletela tudi vojaška letala ter vojaški in policijski helikopterji. Na Kongresnem trgu se je zbralo več tisoč ljudi.

Za uvod v praznovanje je bila v ljubljanski stolnici popoldne maša za domovino, sledila je slavnostna seja državnega zbora.

Brglez: Čas osamosvajanja je bil čas naše največje državotvornosti

Skupne države in njene osamosvojitve si ne more in ne sme nihče prisvojiti, ker je preprosto naša, skupna, je na slavnostni seji DZ pred dnevom državnosti poudaril predsednik DZ Milan Brglez. Po njegovih besedah je bil čas osamosvajanja čas največje državotvornosti, želi pa si, da bi takšno državotvornost vedno znova našli in udejanjali.
                           
Po Brglezovih besedah smo bili pred 25 leti "sposobni prepoznati trenutek, narediti odločne in odločilne korake ter stopiti naprej, v skupno prihodnost". Čas osamosvajanja je bil torej čas sodelovanja, čas, ko so štele naše skupne odločitve, je dodal.

Dan državnosti zato po njegovih besedah ni pomemben zgolj na politični ravni nastanka nove države, pač pa je treba po njegovih besedah izjemen pomen ideje državnosti izpostaviti prav na vseh ravneh družbenega delovanja. "Ljudje so se združili v slogi, še preden se je uspelo poenotiti politiki," je dejal.

"Na to, na poenotenje vseh, sicer še vedno gledamo kot na izjemen dosežek naše osamosvojitve, čeprav je dejstvo, da ta enotnost vendarle ni bila tako popolna, a je zaobjela tudi marsikatero drugačno mnenje," je dodal predsednik DZ. Po njegovih besedah pa smo "nenadoma imeli skupen cilj, ki smo ga lahko podprli skorajda vsi".

Zato lahko še danes vendarle z gotovostjo rečemo, da je bil čas osamosvajanja nedvomno čas naše največje državotvornosti, "da smo bolj kot kdajkoli prej ali kdajkoli kasneje kot narod stopili skupaj, delujoč za skupni cilj, za novo državo," je dodal.

Slovenska osamosvojitev je po njegovih besedah zgodba o uspehu, med drugim tudi o uspehu politike, ki je omogočila in dosegla pomembne notranje zmage in diplomatske dosežke. "Predvsem pa je to zgodba o uspehu naroda. Naroda, ki si je svoji številčni majhnosti navkljub priboril lastno samostojno državo," je poudaril predsednik DZ.

Kot je dodal, danes pravzaprav slavimo odločitve in pogum posameznikov in skupnosti, a naš pogled mora biti zazrt v skupno prihodnost. Dan državnosti je tako tudi "večni opomin, kaj zmoremo doseči, kadar obstajata skupna volja in trud, kadar sledimo cilju, v katerega verjamemo, in kadar je ta želeni in dolgo nedosegljivi cilj rezultat dela in vrednot družbe kot celote," je še dejal.

Brglez si iskreno želi, da bi praznovanje samostojnosti naše države vsakič znova odražalo duh in doživetost časa osamosvajanja. Vsem, ki so prispevali k samostojnosti, še zlasti pa tistim, ki so se zanjo žrtvovali, moramo po njegovih besedah biti in ostati hvaležni in jih ohranjati v spoštljivem spominu.

Današnje slavnostne seje DZ so se poleg poslancev med drugim udeležili še predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar in ministri, predsednik DS Mitja Bervar, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ter predstavniki diplomatskega zbora in verskih skupnosti.

Slovesnost so s prisotnostjo počastili tudi zastavonoše in praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij. Kot je dejal Brglez, so praporji časten simbol in simbol pripadnosti.

Slavnostni seji pa bo na nocojšnji predvečer dneva državnosti sledila osrednja državna proslava, ki pomeni vrhunec praznovanja 25. obletnice osamosvojitve Slovenije. Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo slavnostni govornik, se bodo proslave udeležili tudi predsedniki sosednjih držav in Nemčije.