Četrt stoletja od zlorabe žrtev in žalovanja: Kučan prišel z vso komunistično elito …

Vrnimo se k prvi žalni slovesnosti v Kočevskem Rogu pred petindvajsetimi leti. V Novi slovenski zavezi (NSZ) že od takrat opozarjajo, da je bila slovesnost zmotno poimenovana za spravno, kot je dejal lani v nagovoru predsednik NSZ Peter Sušnik. Zavračajo takšno manipulativno in vsiljeno interpretacijo, ker sta si pred 30.000 ljudmi roke podala ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in nekdanji šef slovenske partije, predsednik predsedstva Milan Kučan. Kot je že pred leti zapisal takratni predsednik NSZ Anton Drobnič, so prosili Šuštarja za mašo in krščanski pogreb »naših bratov in sester, naših sobojevnikov proti totalitarnemu nasilju, za našo spravo z mrtvimi žrtvami revolucije«. »Nadškof  jim,« je v nagovoru na slovesnosti leta 2009 dejal Drobnič, »ni nič obljubil, dokler od komunističnih politikov ni dobil zagotovila, da se bo prireditve z javnim nastopom udeležil tudi tedanji najvišji oblastnik, vrhovni vojak revolucije. Prišel je z vso svojo komunistično elito, imel nagovor izpod podobe Marije Pomagaj, prvega pred svobodno in demokratično zbrano množico vernikov, nekomunistov, ki so po 45 letih smeli prvič javno žalovati za žrtvami komunistov. Kakšen nesmisel, kakšna zloraba žrtev in žalovanja! Prišli so, pokazali so se in se niso nikoli več vrnili. Od tedaj dalje smo žalovali sami s svojimi škofi in duhovniki. Noben predsednik republike – bili so že trije – se nam na Rogu ni več pridružil niti z oddaljeno besedo ali sočutjem. En sam predsednik državnega zbora, France Cukjati, in samo dva predsednika vlade, Lojze Peterle in dr. Andrej Bajuk, so od številnih dosedanjih predsednikov bili častna izjema; tudi danes so tukaj z nami. Nikogar z vrha sodne veje oblasti se ne spomnimo, zlasti kričeča pa je vedno bila odsotnost varuhov človekovih pravic.«

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.