Tonski posnetek tiskovne konference SDS.
Kapitalske potrebe v osmih bankah - NLB, NKBM, Abanki Vipa, Gorenjski banki, Banki Celje, Unicredit banki Slovenija, Raiffeisen banki in v Hypo Alpe Adria banki - znašajo 4,778 milijarde evrov ob predpostavki neugodnega scenarija, ki predvideva, da bo Slovenija do leta 2015 v globoki recesiji, in ki predpostavlja, da znaša količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala v posamezni banki šest odstotkov.
Po danes objavljenih rezultatih obremenitvenih testov se bo nekaj let prepozno končno lahko začela sanacija bank, je na novinarski konferenci povedal Černač. Vendar pa je po njegovih besedah k navedeni številki prišteti še vse dosedanje dokapitalizacije bank, dokapitalizacijo slabe banke, slabe terjatve, ki bodo nanjo prenesene, in sredstva, potrebna za dokapitalizacijo dveh zasebnih bank.
Skupaj z dokapitalizacijami v preteklih letih govorimo o številki okoli devet milijard evrov, ki jih bodo plačali davkoplačevalci, je izračunal Černač.
"Danes ni dan za izražanje zadovoljstva, predvsem ne na vladni strani. Danes lahko slavijo samo tisti, ki so odgovorni za to bančno luknjo in ki do danes, očitno pa tudi v prihodnje ne bodo odgovarjali," je menil Černač. V nasprotnem primeru bi vlada sprejela ukrepe za ugotavljanje odgovornosti, pa jih ni. Prav tako se ni odločila za temeljito prenovo bančnega sistema, pač pa le za njegovo krpanje, je opozoril.
Černač je prepričan, da bi se v vseh bankah, ki bodo deležne pomoči, nemudoma morale zamenjati uprave, nadzorni sveti in vsi, ki so bili kakor koli odgovorni za dodeljevanje spornih posojil. Vsem, ki niso vrnili posojil, pa bi bilo treba zamrzniti vse premoženje, poudarja. Odgovorni za bančno luknjo bi morali biti procesirani, odvzete pa bi jim morale biti tudi bančne licence.
Iz teh razlogov bodo poslanci SDS danes zahtevali izredno sejo DZ in predlagali več sklepov. Med njimi, da bo pregon bančnega kriminala za pristojne organe najvišja prioriteta. Banka Slovenije naj z njimi konstruktivno sodeluje in naj razkrije odgovorne za slaba posojila, pristojni organi pa naj jim zamrznejo premoženje, bodo še predlagali.
Šircelj je nastop finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, na katerem sta predstavila rezultate testov, označil za "perfektno zmedenost". Bančna sanacija je namreč še vedno v zraku, ker Evropska komisija ni potrdila niti postopka niti načina niti cene sanacije bank.
Opozoril je, da bo vsak prebivalec Slovenije za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanko moral odšteti 1500 evrov, pri čemer bo praktično šlo za "donacijo". "Sedaj davkoplačevalci rešujejo bančni banditizem," je poudaril.