Banka Slovenije je odločitev o uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke sprejela 6. septembra. Za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti obeh bank ji je država izdala 1,03 milijarde evrov jamstva, v obe banki pa sta takoj prišli izredni upravi.
Gre za razmeroma majhni banki, ki imata manj kot štiri odstotke slovenskega bančnega trga; če bi se taka rešitev uporabila za vse banke v Sloveniji, bi to pomenilo zadolžitev za 14 milijard evrov, je v imenu predlagateljev izredne seje opozoril Andrej Šircelj (SDS). A tega denarja Slovenija nima in ga ne more dobiti na mednarodnih finančnih trgih.
Po Jazbečevih besedah bi bila lahko ta številka še višja. V primeru propada vseh slovenskih bank bi strošek za davkoplačevalce znašal približno 15 milijard evrov, je dejal.
Opozoril je še, da bo sanacija celotnega bančnega sistema draga. Slaba banka, na katero se bodo prenašale slabe terjatve vseh ostalih bank, bo izdala obveznice s poroštvom države, ki jih bo za približno štiri milijarde evrov. Za to pa se bomo verjetno morali zadolžiti, ker tega denarja danes v Sloveniji ni, je dejal Jazbec.
Konkretno glede Probanke in Factor banke sta tako guverner kot finančni minister Uroš Čufer večkrat zatrdila, da je nadzorovana likvidacija za banki, ki sta se znašli v likvidnostnih težavah, še vedno boljša rešitev kot morebiten stečaj. Na voljo sta bili le dve slabi izbiri: stečaj ali nadzorovana likvidacija, tretje možnosti ni bilo, je dejal Čufer.
"V primeru stečaja Probanke in Factor banke bi prišlo do prevelike obremenitve za finančno stabilnost v preostalem delu bančnega sektorja, ki ni v najboljšem stanju," je pojasnil Jazbec. Do konca postopka stečaja bi bile zamrznjene tudi vse vloge nad 100.000 evrov, med katerimi pa so tudi vloge države in občin, predvsem primorskih in štajerskih.
V obeh bankah je za 631 milijonov evrov depozitov, od tega je zajamčenih vlog do 100.000 evrov za 400 milijonov evrov, denar za njihovo izplačilo pa bi morale prispevati ostale banke v Sloveniji. Slovenija namreč nima sklada, iz katerega bi se lahko črpalo izplačilo zajamčenih vlog. A banke tega denarja nimajo, zato bi ga v vsakem primeru morala zagotoviti država, je dejal Jazbec.
Ukrepanje Banke Slovenije je bilo tako usmerjeno predvsem v zagotavljanje varnosti varčevalcev v obeh bankah. Probanka in Factor banka imata skupaj 35.000 varčevalcev, katerih vloge v povprečju znašajo 11.000 evrov.
Tako stečaj kot likvidacijo obeh bank bi v vsakem primeru plačali davkoplačevalci, je ponovil Jazbec in dodal, da so se za nadzorovano likvidacijo odločili zgolj z vidika finančne stabilnosti in čim manjših stroškov za davkoplačevalce.
Čeprav novica o likvidaciji obeh bank ni povzročila pritiska na ostale banke, pa Jazbec še ni prepričan, da je finančna stabilnost zagotovljena, saj stresni testi v osmih bankah še potekajo. "Do tedaj pa je to po mojem mnenju edina pravilna odločitev, ki omogoča tudi čiščenje bilanc slovenskih bank ter daje vsaj malo možnosti za oživitev gospodarske rasti," je poudaril.
Jazbec je še zagotovil, da bo Banka Slovenije izpolnila vse zahteve, ki ji jih bo naložil DZ, vendar pa ji posredovanje nekaterih podatkov preprečuje zakon o bančništvu. Pobudniki seje so namreč med drugim zahtevali dokumentacijo o nadzoru obeh bank ter poimenski seznam oseb z depoziti nad 100.000 evrov ter izplačil nad tem zneskom, vendar predlog ni bil deležen zadostne podpore navzočih.
DZ je tako na koncu sprejel le sklep, da se je seznanil s pojasnili o izvedenih ukrepih v obeh bankah, vladi in Banki Slovenije pa priporočil, naj mu čez tri mesece poročata o nadaljnjih ukrepih.
V SDS so opozarjali, da porabljeni davkoplačevalski denar ne bo oživil bančnega sistema ali ga naredil delujočega. "Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno bi bilo, da vemo, koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo," je zahteval Marko Pogačnik (SDS).
Pogačniku se zdi nedopustno, da bodo davkoplačevalci sanirali obveznosti zasebnih bank, medtem ko uprava, nadzorniki in deponenti z nad 100.000 evri očitno ne bodo nosili nobene odgovornosti za nastale razmere. Zagotovil je, da bo šla njegova stranka do konca. "Borili se bomo, da se razkrijejo vse zadeve, odgovorni pa sprejmejo odgovornost," je dejal in dodal, da s tem misli na tiste, ki so te dve banki upravljali, predvsem pa na Banko Slovenije.
Tudi v SLS menijo, da je treba imena razkriti. Kot je dejal Franc Bogovič (SLS), gre za neke kvazi slovenske elite, ki so se vozile z raznimi jahtami in razpolagale z razkošjem, ki ga ne moreš zaslužiti v nekem normalnem času. V resnici pa so živeli na račun, ki bo zdaj izstavljen davkoplačevalcem, je bil kritičen.
Prav tako v NSi po besedah Ljudmile Novak ne pristajajo na to, da se breme slabega vodenja in odločitev o bančnem sistemu preložijo v breme davkoplačevalcev. Za svoje odločitve morajo odgovarjati tisti, ki so imeli moč in možnost odločanja, torej člani uprav in nadzornih svetov bank, je poudarila.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec drugega načina od tega, da bodo vsi davkoplačevalci plačali za slabe kredite v teh bankah, ne vidi. "Ne vem za noben drug način, ki bi lahko kakor koli omogočil odplačevanje težavi in slabosti, ki se v temu trenutku pojavljajo v slovenskih bankah," je dejal in dodal, da Probanko in Factor banko zapirajo, ne pa rešujejo. Glede razkritja imen odgovornih pa je ponovil, da nekaterih podatkov zaradi spoštovanja zakona o bančništvu enostavno ne morejo posredovati.