Cerarjeve (ne)resnice in laži o intervjuju za Reporter

Njegov tiskovni predstavnik Gregor Jagodič je izvedbo intervjuja povezoval s tem, da bi ta moral biti prijazen. Tega pogoja nam ni postavljal nihče od predsednikov strank ali vodij poslanskih skupin, ki smo jih intervjuvali pred tem (Dejan Židan, Zoran Janković, Mihael Prevc, Matej Tonin), zato na to nismo pristali. Naš odgovorni urednik Silvester Šurla je predstavniku SMC zagotovil, da bo Cerar imel tako kot vsi drugi intervjuvani politiki pred objavo intervjuja možnost avtorizacije. Sledilo je še nekaj klicev, da bi se dogovorili za čas intervjuja, a se je Jagodič vseskozi izgovarjal, da nam bo to sporočil naslednji dan, na koncu pa je z SMS obvestil, da »intervju žal ne bo šel skoz«.

V intervjuju za Nedeljski Dnevnik, objavljenem 24. decembra, je premier Miro Cerar na vprašanje novinarja, zakaj pred volitvami ni želel dati intervjuja za Reporter, odgovoril: »Drži, čeprav je takrat prišlo do nesporazuma. Moj takratni predstavnik za medije je bil nekoliko slabše slišan. Naročil sem namreč, naj uredništvu sporoči, da dokler ne bodo upoštevali profesionalnih novinarskih standardov, ne bom dal intervjuja. Saj razumete, če nekdo vztrajno širi neresnice in laži, težko z njim komuniciraš skozi intervju, ker mu ne moreš zaupati, da bo objavil to, kar si povedal. Potem so napisali, da sem dejal, da želim imeti ʻprijazen intervjuʼ, kar seveda ni bilo res.«

Ker gre za izjemno hude obtožbe, smo predsednika vlade prosili, da nam konkretno obrazloži, v katerih člankih naj bi pisali neresnice in laži ter kaj konkretno naj bi bila neresnica in laž. Če se mu je zdelo karkoli neresničnega ali celo laž, zakaj ni zahteval objavo popravka in objavo tistega, kar ima za resnico. Prav tako nas je zanimalo, na podlagi katerih dejstev podaja hudo obtožbo, da pri Reporterju ne upoštevamo profesionalnih novinarskih standardov. Ali je takšen sklep sprejelo razsodišče katere od novinarskih organizacij, kdaj in zaradi katerih novinarskih člankov, ali je sprožil ustrezne postopke zaradi navedenih obtožb. Želeli smo tudi zvedeti, na podlagi česa kot politik ugotavlja skladnost novinarskih člankov s profesionalnostjo novinarskih standardov, ali se mu zdi prav, da politiki ocenjujejo profesionalnost novinarskih člankov ali naj to počnejo novinarske organizacije. Poleg tega smo ga vprašali, zakaj je lahko prepričan, da je bil njegov predstavnik narobe razumljen oziroma da ga je naš urednik narobe razumel in ne obratno; ali ga je tiskovni predstavnik obvestil, da smo mu zagotovili možnost avtorizacije pred objavo intervjuja.

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.