Turka smo spraševali tudi o razmerah v SDS, saj je še vedno član te stranke.
Pred nekaj leti ste se umaknili iz aktivne politike, niste pa se umaknili iz stranke SDS, še vedno ste njen član. Se še lahko identificirate s precej izključevalno smerjo, v katero gre s predsednikom Janezom Janšo vaša stranka?
Razmišljujoč človek se načelno ne identificira ne s knjigo, ne z voditeljem, ne s stranko. Do vsega ima distanco. Moj edini stik z SDS kot stranko so položnice za članarino. Ali je SDS izključevalna? Cilj vsake stranke je, da je čim večja, čim bolj vplivna, da jo imajo privrženci čim rajši, nobena stranka na svetu ne skrbi za to, da bi šlo drugim strankam dobro. Lahko bi rekli tudi, da je Nova Slovenija izključevalna, ker pravijo, da v koalicijo z SDS ne bodo šli, dokler bo Janša predsednik SDS. Lahko bi diplomatsko rekli, da se jim ureditev, da je predsednik največje stranke v koaliciji kar samodejno predsednik vlade, ne zdi pametna. Tako in tako so to debate o golobu na visoki strehi. Tako imenovana izključevalnost je del igre, s katero skuša SDS utrjevati svojo volilno bazo.
Očitno gre za problem stranke SDS.
Kaj pa je stranka? Stranka je njen predsednik, so ljudje na vrhu, ki jim stranka zagotavlja službo in položaje, in je članstvo. Članstvo SDS želi videti neizprosno fronto zoper Murgle in Udbo, duška si dajo s tem, da nekdo izrazi njihovo jezo in razočaranje. Ne zahtevajo rezultatov, ki bi se pokazali v konkretnem vplivu stranke na odločitve v državi. Pogosto jih zadovoljijo izgovori, da se zaradi Kučana pač nič ne da.
Do spremembe v stranki ne pride na prigovarjanje od strani, ampak ko tisti ljudje, ki so eksistenčno odvisni od stranke, ugotovijo, da bi jim šlo pod nekom drugim boljše in spremembo lahko izpeljejo, ne da bi ogrozili svoj položaj, svojo možnost izvolitve, in podobno. Tudi v strankah na Zahodu z daljšo tradicijo se spremembe v strankah zgodijo, ko širši krog ugotovi, da bo zanje s kom drugim na čelu trava bolj zelena, da jim bo šlo bolje. Njim, stranki in šele v tretjem planu državi. To se morda sliši cinično, a se bojim, da je v veliki meri res.
To so letos na primer ugotovili pri hrvaški HDZ.
Tako je.
Ste univerzitetni profesor, pri ocenjevanju razmer v svoji stranki imate večjo svobodo.
Vedno sem jo imel, ker si nikoli od SDS oz. politike nisem ničesar želel. Povem pa toliko, kot se mi zdi, da ima lahko produktiven odziv. Neki vaš kolumnist pravi, da se samocenzuriram.
Je še mogoče, da bi SDS z Janšo na čelu prevzela vodenje vlade?
Ni nemogoče, da bi bila SDS relativni zmagovalec volitev. Ko ima enkrat Janša mandat za sestavo vlade, je mogoče marsikaj, položaj mandatarja je zelo močan. Cena relativne zmage je lahko opustošenje desne sredine levo od SDS. V Sloveniji manjka velika močna stranka nekoliko desno od sredine, ki bi lahko segla po glasove čez polovico. Ta bi parirala strankam, ki jih pred volitvami skoraj na sredino vedno postavi levica, pa se nato izkaže, da niso tako zelo sredinske. Takšna stranka bi bila potrebna tudi, da bi vodila Slovenijo v zmerno sredinski smeri, da bi država le malo vijugala levo-desno okrog sredine. Taka stranka ne more biti satelit SDS niti ne more biti bistveno šibkejša od SDS. Škoda, da to ni SDS.
Zdi se, da Janša s svojo agendo in izrazoslovjem po družbenih omrežjih vse manj nagovarja sredinske meščanske volivce. Je krivični nezakoniti zapor, v katerega so ga porinili pred dvema letoma, preveč zarezal v njegovo presojo pri diskurzu?
Janša je 25 let tarča napadov, tudi zelo umazanih, in strelovod, ki je prevzel veliko strel, ki so letele proti desni. Tudi sam rad sili v nevihti na plano. To na človeku pusti brazgotine in te se čutijo pri njegovem komuniciranju. Ne bi se smele, kot politik, kot nekdanji predsednik Evropskega sveta bi moral biti sposoben drugačne komunikacije. Z mnogimi reakcijami utrjuje privržence, ki jih že ima, in odbija tiste, ki jih še nima, pa bi jih potencialno lahko imel. To traja že predolgo, bojim se, da je SDS pot proti sredini zaprta. Morda pa je bil to cilj afere Patria. Že pred leti je v stranki obveljalo, da je sredina mit, da je ni, da ne obstaja in temu primerno se tudi obnaša.«
Več o tem, kje vidi dr. Žiga Turk zlobno spiralo sedanjega volilnega sistema za desnosredinske stranke, in zakaj se njihovi kandidati iz večjih mest le stežka prebijejo na ključne funkcije, si lahko preberete v aktualni številki Reporterja.