"Razmere so slabe, se še slabšajo, ni ne duha ne sluha o mirovnem procesu", je Cerar odgovoril na vprašanje poslanca DeSUS Ivana Hršaka o razvoju dogodkov v Venezueli ter dodal, da pobuda EU za izvedbo demokratičnih volitev v tej državi še ni bila upoštevana. Povedal je še, da Slovenija močno nasprotuje morebitnemu zunanjemu posredovanju v venezuelski krizi in želi, da bi v državi vzpostavili demokracijo, spoštovali človekove pravice in da bi ljudem omogočili humanitarno pomoč.
Povedal je še, da 300 slovenskih državljanov in še nekaj sto ljudi slovenskih korenin, ki živijo v Venezueli, kliče na pomoč. "Zato bomo še ta mesec opravili dva konzularna dneva v Caracasu," je napovedal.
Pojasnil je, da bo v venezuelsko prestolnico kljub kriznim razmeram odpotoval slovenski veleposlanik v Braziliji Alain Brian Bergant, ki se bo neposredno srečal z ljudmi slovenskega porekla in slovenskimi državljani. Skušal jim bo pomagati urediti dokumente, če bodo želeli zapustiti državo oz. bo zbiral informacije, na podlagi katerih bosta MZZ in urad za Slovence v zamejstvu in po svetu lahko tem ljudem nudila pomoč.
Na vprašanje Primoža Siterja (Levica), zakaj se je MZZ najprej angažiral glede humanitarne krize v Venezueli, čeprav je še hujša humanitarna kriza v Jemnu še bliže, je Cerar pojasnil, da so se Venezueli bolj posvetili, ker se je problem izpostavil z samorazglasitvijo Juana Guaidoja za začasnega predsednika države. "A to ne pomeni, da krizo v Jemnu zapostavljamo," je poudaril in dodal, da se je v zvezi s tem med drugim sešel s predstavniki nevladnih organizacij, Slovenija pa je tudi aktivna, kar zahteva humanitarno pomoč Jemnu.
Zunanji minister je med drugim odgovoril tudi predsedniku OZP Matjažu Nemcu (SD), ki ga je zanimal njegov predlog vzpostavitve skupne policijske patrulje na slovensko-italijanski meji. Ponovil je, da je italijanskemu kolegu Enzu Moaveru Milanesiju v ponedeljek v Bruslju predlagal vzpostavitev teh patrulj, da bi okrepili zaupanje med državama tako na operativnem kot na političnem področju glede nezakonitih migracij, ki jih spodbujajo kriminalne družbe.
Še pred italijanskim ministrom je Cerar, kot je dejal na seji OZP, o tem prejšnji teden obvestil vlado. Takrat je povedal, da gre za manever krepitve zaupanja, s katerim bi se radi izognili dodatnemu nadzoru meja, vsi člani vlade pa so pobudo sprejeli z obravnavanjem. Tako je odgovoril na vprašanje Nemca, ali je bil predlog usklajen v koaliciji.
Dejal je še, da sta uskladila tudi z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem, ki je že pisal italijanskemu kolegu Matteu Salviniju in mu predlagal operativno sodelovanje na ravni policij. Po Cerarjevih besedah se bosta o tem 16. in 17. maja v Rimu pogovarjala tudi generalna direktorja obeh policij. "Zadeve se premikajo hitro. To je zelo pomembno, da zagotovimo čim bolj uspešno sodelovanje," je poudaril zunanji minister.
Povedal je še, da ima Slovenija skupne patrulje že s Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko. "Gre za ustaljeno policijsko sodelovanje, ki omogoča, da v večji meri preprečimo kriminalnim združbam, da izvajajo svoje kriminalne aktivnosti na račun ljudi," je dejal.
Cerar upa, da bo Italija sodelovala ter da bosta državi s tem preprečevali migrantske tokove in poslali resno sporočilo vzdolž migrantske poti, da nezakonitih migracij ne tolerirata.