Revija Reporter
Slovenija

Čebašek - Travnikova le medlo obsoja strupene izjave Makarovičeve

24. jan. 2012 10:05 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

"So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost," je v nedavnem intervjuju za Planet Siol.net izjavila pisateljica Svetlana Makarovič. Nanjo se je vsul plaz kritik, obenem pa so se zvrstili pozivi na urad Varuha človekovih pravic, da zoper Makarovičevo ukrepa zaradi sovražnega govora.

Na varuhinjo Čebašek - Travnikovo se je  zaradi izjav obrnil tudi Ivan Gačnik, ki vztraja, da so besede Makarovičeve prizadele čustva vernikov. Urad varuha mu odgovarja, da zadeva ni v njihovi pristojnosti. Varuhinja Zdenka Čebašek - Travnik je obsodila vse primere javno izraženega sovraštva in nestrpnosti zoper posameznike ali skupine, o primeru Makarovičeve pa se ni izrekala. V uradu tudi pravijo, da sami ne morejo presojati, ali so pri neki izjavi znaki kaznivega dejanja in da mora to ocenit in potencialno sprožiti kazenski pregon tožilstvo in sodišče. Mimogrede, varuhinja človekovih pravic je do ponedeljka zaradi izjav Makarovičeve prejela 21 pobud za ukrepanje. 

Objavljamo odgovor urada:
 
Spoštovani g. Ivan Gačnik, 
 
prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem opozarjate na sporne izjave ga. Svetlane Makarovič v intervjuju, objavljenem na spletnem portalu Siol.net. Obrnili ste se tudi na tožilstvo in policijo.
 
Zahvaljujemo se vam za posredovano. Razumemo, da je objavljeno besedilo lahko globoko prizadelo čustva vernikov. Dovolite pa, da pojasnimo pristojnost Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh). Varuh je po Ustavi RS in Zakonu o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) pristojen za varovanje človekovih pravic v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Tako v primeru t.i. sovražnega govora, še posebej, če je ta ustvarjen ali objavljen s strani zasebnika, Varuh nima neposrednih možnosti za ukrepanje. Ker pa lahko Varuh po 9. členu ZVarCP obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji, se Varuh na to problematiko odziva tako v svojih rednih letnih poročilih kot v posameznih izjavah (npr. odgovori na novinarska vprašanja). Varuh pri tem nikoli ne presoja, ali so v posameznem primeru izjav ali sporočil podani znaki kaznivega dejanja. Za takšno oceno so pristojni le tožilci in sodniki. Namen Varuhovih odzivov je tako predvsem na splošno opozarjati na nesprejemljivost vseh oblik javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, ki so uperjene zoper posameznike ali posamezne skupine zaradi njihovih osebnih okoliščin. 
 
Poudariti želimo tudi, da je t.i. sovražni govor izraz medijskega in javnega diskurza in da vsak primer t.i. sovražnega govora še ni kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje Kazenski zakonik v svojem 297. členu. Zaradi varstva svobode izražanja in še posebej svobode medijev, so pogoji za kazenski pregon govorjene ali pisane besede upravičeno zelo strogi. Pri nas je tovrstne sodne prakse tako malo, da o njej skoraj ne moremo govoriti. Evropsko sodišče za človekove pravice pa v svoji sodni praksi pogosto navaja, da svoboda izražanja pomeni enega izmed temeljev demokratične družbe, pogojev za njen napredek in za razvoj vsakega človeka. Poudarja tudi, da se svoboda izražanja ne nanaša le na informacije ali ideje, ki jih sprejemamo naklonjeno, ki jih dojemamo kot neškodljive ali se do njih niti ne opredeljujemo, temveč zajema tudi tiste, ki prizadenejo, šokirajo ali vznemirjajo bodisi državo ali pa katerikoli del prebivalstva. To terja zahteva po pluralizmu, tolerantnosti in širini duha, brez katerih ni demokratične družbe. Kazenski pregon torej predstavlja le skrajno sredstvo za odziv na pojave sovraštva in nestrpnosti, zato je zelo pomemben predvsem javni odziv in javna obsodba nesprejemljivih praks. Smiselno je, da je odziv takojšen in zlasti prisoten tudi tam, kjer se nesprejemljive izjave pojavljajo. Če se t.i. sovražni govor na primer pojavlja v politiki, naj se odzove politika, če se pojavlja na forumih, naj se odzivajo udeleženci, ipd.
 
O prizadevanju Varuha na področju t.i. sovražnega govora si lahko več preberete v letnih poročilih (poglavje "Ustavne pravice"), v elektronski obliki dosegljivih na spletni strani: http://www.varuh-rs.si/. Na spletni strani so objavljene tudi vse izjave za javnost na to temo (tudi zadnja z dne 12.1.2012). 
Lepo pozdravljeni, 
dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. 
varuhinja človekovih pravic
 
 
Varuh človekovih pravic je do ponedeljka prejel 21 pobud za ukrepanje zaradi izjav znane umetnice in publicistke Svetlane Makarovič v intervjuju, ki je bil na portalu siol. net objavljen 6. januarja. Vsaj osem pobud je prejela tudi policije, poroča današnji Dnevnik.

Med izjavami Makarovičeve kritiki kot najbolj sporno navajajo: "So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost."

Po navedbah Dnevnika se je varuh človekovih pravic na podlagi prejetih pobud odzval že 12. januarja. V izjavi so obsodili vse oblike javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, ki so uperjene zoper posameznike ali posamezne skupine zaradi njihovih osebnih okoliščin, o konkretnem primeru pa se niso izrekali.

Med drugim so pojasnili, da varuh ni organ, ki bi presojal, ali so v posameznem primeru podani znaki kaznivega dejanja. Za takšno oceno so pristojni tožilci in sodniki, kazenski pregon pa je le skrajno sredstvo za odziv na pojave sovraštva in nestrpnosti.

Sama varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pa je za Dnevnik pojasnila, da jo je izjava globoko prizadela. "Zame kot osebo in kot varuhinjo človekovih pravic je nesprejemljivo, da je umetnica svoj talent uporabila na tako grob način, ki prizadeva in rani ljudi," je dejala Čebašek Travnikova, ki ovadbe pristojnim organom ni poslala, saj so to storili že prizadeti posamezniki sami.

Ovadbe ni poslala niti informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pojasnila je, da je ovadbo zaradi suma sovražnega govora vložila le dvakrat, obakrat je za sum kaznivega dejanja izvedela pri preverjanju sumov zlorabe osebnih podatkov. V primeru Makarovičeve pa ne gre za sum zlorabe osebnih podatkov in tega intervjuja ne preučuje. Vseeno ga obsoja.

Direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič pa po navedbah Dnevnika poudarja, da prag "sovražnega govora", ki je precej ohlapna kategorija, sam postavlja visoko. Če nekdo reče "treba je sovražiti", to po njegovem še ne pomeni poziva k linču.

Gulič je dodal: "Ni lepo, kar je pesnica dejala, ampak v resnici se je le hudovala in jezila zaradi dejanj, ki so res sporna, in zaradi prikrivanja teh dejanj. Iz njenih izjav sem razbral predvsem njen oseben odnos do Katoliške cerkve kot institucije." Gulič še poudarja, da je treba poleg odgovornosti intervjuvanke izpostaviti tudi odgovornost medija, ki je intervju objavil.

Sicer pa so v ponedeljek intervju z Makarovičevo obsodili tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki pripadajo skupini Evropskih ljudskih strank (ELS/EPP).