Bruselj odobril državne pomoči za pet slovenskih bank

"Današnje odločitve o NLB, NKBM, Factor banki, Probanki in Abanki bodo okrepile zaupanje v slovenske banke," je poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia.

Po rezultatih pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testih bodo načrtovani ukrepi za urejeno sanacijo in likvidacijo bank zagotovili, da se bo lahko slovensko gospodarstvo zanašalo na zanesljiv in zdrav bančni sektor, je še izpostavil komisar.

Evropska komisija je ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank odobrila v petih ločenih sklepih.

Odobrila je načrta prestrukturiranj NLB in NKBM, ker bosta omogočila dolgoročno zmožnost poslovanja brez nedovoljenega izkrivljanja konkurence.

Prav tako je odobrila pomoč za nadzorovano prenehanje poslovanja Factor banke in Probanke, zlasti ker se bosta banki popolnoma umaknili s trga in bo izkrivljanje konkurence zaradi pomoči minimalizirano.

Poleg tega je komisija za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za reševanje Abanke Vipa. Končno odločitev bo sprejela po oceni načrta prestrukturiranja Abanke, ki naj bi ga Slovenija predložila v naslednjih dveh mesecih.

Slovenija je tako iz Bruslja dobila zeleno luč za dokapitalizacijo bank ter v primeru NLB, NKBM, Probanke in Factor banke tudi za prenos slabih terjatev na slabo banko. V primeru Abanke bo morala s prenosom na slabo banko počakati na končno odločitev komisije.

Komisija je ukrepe za slovenske banke ocenila v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Pogoj za odobritev državne pomoči za banko je načrt prestrukturiranja, ki mora izpolnjevati tri merila: zagotoviti sposobnost preživetja banke, ustrezno delitev bremen s prispevkom podrejenih upnikov ter ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence.

Načrt prestrukturiranja za posamezno banko vključuje tako predvideno pokritje kapitalskih potreb z državnim denarjem in prispevkom podrejenih upnikov kot prenos slabih terjatev na slabo banko, saj gre tudi v tem primeru za državno pomoč, če se prenos ne izvede po tržni ceni.

Evropska pravila o državnih pomočeh terjajo tudi obvezen prispevek delničarjev in podrejenih upnikov pri reševanju bank. Vseh pet bank bo moralo v celoti razvrednotiti oziroma odpisati naložbe malih delničarjev in podrejenih upnikov, preden bodo lahko dobile državno pomoč, so poudarili v Bruslju. Prispevka imetnikov denarnih vlog in nadrejenih upnikov pri reševanju bank pa evropska pravila o državnih pomočeh ne zahtevajo.

Komisija lahko državno pomoč v izjemnih okoliščinah odobri tudi začasno. To lahko stori brez načrta prestrukturiranja, nato pa odločitev potrdi, ko načrt prejme in preuči. V primeru začasne odobritve državne pomoči za Abanko torej ta vključuje tudi odobritve prenosa terjatev na slabo banko, saj se ta opredeli v načrtu prestrukturiranja.

Izjemna okoliščina, v kateri lahko Bruselj državno pomoč odobri začasno, bi na primer bila, če bi Banka Slovenije ocenila, da bi lahko banka brez dokapitalizacije izgubila licenco, oziroma če je to potrebno za zagotavljanje finančne stabilnosti, so minuli teden pojasnili viri v Bruslju.

V takšnih izjemnih okoliščinah je komisija v začetku septembra začasno odobrila načrte Slovenije, da v sklopu urejene likvidacije zagotovi 540 milijonov evrov državnih poroštev za Factor banko in 490 milijonov evrov poroštev za Probanko. Ocenila je namreč, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo izkrivili konkurence.

Komisija je ob tem na kratko povzela stanje v vseh petih bankah in njihove obveznosti v zameno za državno pomoč.

Za največjo banko, NLB, ki predstavlja 30 odstotkov bančnega sektorja, je Bruselj v minulih letih odobril že dve državni pomoči: v letu 2011 250 milijonov evrov in v letu 2012 za 383 milijonov evrov. Tokrat je odobril načrt prestrukturiranja, ki vključuje tretjo dokapitalizacijo v višini 1,56 milijarde evrov in prenos terjatev na slabo banko v bruto vrednosti 2,3 milijarde evrov.

NLB bo morala omejiti svoje delovanje na osnovno dejavnost ter izboljšati korporativno upravljanje in politiko obvladovanja tveganj.

Za drugo največjo banko, NKBM, ki predstavlja približno desetodstotni delež bančnega sektorja, je Bruselj v letu 2012 odobril dokapitalizacijo v višini 100 milijonov evrov. Načrt prestrukturiranja, ki ga je odobril danes, pa vključuje drugo dokapitalizacijo v višini 870 milijonov evrov in prenos na slabo banko v bruto vrednosti 1,15 milijarde evrov.

Tudi NKBM bo morala svoje poslovanje preusmeriti na osnovno dejavnost ter izboljšati strukturo upravljanja in model obvladovanja tveganj, da bo zagotovila dobičkonosnost.

V primeru Factor banke in Probanke komisija izpostavlja, da se je Slovenija v načrtu urejene likvidacije, ki ga je posredovala novembra, zavezala k prenehanju dejavnosti bank do 31. decembra 2016 in s tem njun umik s trga. Pri tem je namenila 236 milijonov evrov dokapitalizacije in 325 milijonov evrov likvidnostne podpore za Probanko ter 285 milijonov evrov dokapitalizacije in 400 milijonov evrov likvidnostne podpore za Factor banko.

V primeru tretje največje slovenske banke, Abanke, ki ima okoli osemodstotni delež v bančnem sektorju, pa komisija izpostavlja, da jo je Slovenija novembra obvestila o nameri za dokapitalizacijo Abanke z največ 348 milijoni evrov. Zaradi slabega položaja banke je komisija za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji ta ukrep začasno odobrila. Slovenija se je zavezala, da bo načrt prestrukturiranja posredovala v dveh mesecih.